Napovedano zaprtje Premogovnika Velenje naletelo na deljene odzive

18. 01. 2022 09:30

Novico o sprejetju nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je vlada sprejela minuli četrtek in določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala rabo premoga za proizvodnjo električne energije, so z zaskrbljenostjo sprejeli v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES).

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva leta 2054, sedaj letnica postavljena na 2033 z možnostjo zamika. Trdijo, da gre za povsem politično odločitev, iz katere so bili knapi v celoti izključeni.

V sporočilu so sindikati SDRES dejali, da z zakonom, ki bo pravna podlaga za zaprtje premogovnika, zamujamo že najmanj pet let ter spomnijo, da so že leta podali stavkovno zahtevo glede vključevanja zaposlenih v izhodne strategije. To se tedaj ni zgodilo, sedaj pa so zaposleni prepuščeni na milost in nemilost političnim ter ostalim interesom, zapišejo.

Vodstvo Premogovnika Velenje je sicer po sprejetju strategije napovedali izkoriščanje znanj in novih možnostih skozi investicije s pomočjo evropskih sredstev, kar pa med rudarji še poglablja skrbi o negotovi prihodnosti. “Prav neverjetno je, da ob vseh napovedanih investicijah, izkoriščanju znanj in napovedih o delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo v zadnjem letu nismo slišali niti za en projekt, v katerega bi se knapi lahko prezaposlili in ustvarjali dodano vrednost s svojimi znanji. Izkoriščanje sončnih celic je edini konkretno omenjen projekt, a vsakomur je lahko jasno, da je to rešitev za zelo skromen delež zaposlenih. Prav tako so pesek v oči zapiralna dela, saj jih bo opravljala le peščica zaposlenih,” navajajo v sindikatu. Dodatno jim dvom v rešitve krepi dejstvo, da poslovodstvo še danes ne zmore zagotoviti ustreznih delovnih mest za invalide.

Kot so še zapisali, je vlada samostojno sprejela politično odločitev, da se v Sloveniji premog preneha odkopavati čez slabih 11 let, hkrati pa ni ponudila nobene rešitve, kakšna dela bodo zaposleni opravljali po letu 2033, kako bo Slovenija poskrbela za izpad premoga oziroma s čim bo nadomestila tretjino proizvedene električne energije ter kako se bo nadomestil izpad toplotne energije za gospodinjstva, zavode in gospodarstvo Šaleške doline, ki sedaj skoraj 100 % temelji na premogu.

Sindikat še trdi, da se je prestrukturiranje v Premogovniku Velenje že pričelo. Dnevno namreč odkopavajo tone premoga, plače pa po dogovoru med SPESS-PV in poslovodstvom ostajajo zamrznjene. Premogovnik pa tudi že nekaj let zaradi prodajanja premoga pod realno ceno posluje na robu zmogljivosti. Ob tem pikro pripomnijo, da so med epidemijo vseskozi delali, dodatke pa videli le na televiziji. In to kljub temu, da so normo izpolnjevali tudi z nadurnim delom. Zaradi tega in drugih razlogov SDRES poziva k sooblikovanju strategije s strani rudarjev.

Strategijo pozdravljajo nevladniki in Premogovnik Velenje, proti Mestna občina Velenje

Medtem ko sindikati nasprotujejo sprejeti strategiji, pa to pozdravljajo nevladne organizacije. Te so vseskozi zagovarjale zaprtje celo do leta 2030, vendar so izkazale zadovoljstvo tudi z načrtom zaprtja tri leta pozneje. Sicer pa menijo, da bodo razmere na energetskem trgu Slovenijo prisilile k zaprtju Termoelektrarne Šoštanj do leta 2030.

Tudi v Premogovniku Velenje menijo, da je strategije dobra podlaga za zakona o postopnem zapiranju rudnika. Premogovnik Velenje, ki je sodeloval pri pripravi strategije, po mnenju vodstva sedaj čaka prestrukturiranje, pri čemer je pomembno poiskati nove vsebine, ki bodo tudi izven panoge premogovništva omogočale ohranjanje energetske lokacije in kvalitetna delovna mesta.

Nasprotno menijo na Mestni občini Velenje. Strategije namreč ne podpirajo, saj so prepričani, da je strategija dobra le v primeru, če je zastavljena tako, da ljudje zaupajo v sam proces, česar pa pri sprejeti strategiji ni. Velenjsko občino najbolj skrbi neambiciozno ustvarjanje delovnih mest. Po sprejeti strategiji naj bi bilo namreč nekaj tisoč delovnih ustvarjenih do leta 2050, ne pa do leta 2033, ko naj bi Slovenija prenehala rabo premoga za proizvodnjo električne energije.

Podrobnosti sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga najdete tukaj.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
160 queries in 1,654 seconds.