Pravica do odstopa od pogodbe telekomunikacijskih storitev – velika past ali varna rešitev?


Spremembe na področju telekomunikacij in predvsem njenih cen vse bolj odpirajo vprašanja ali gre ob tem za kršitev potrošnikovih pravic ali ne. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) vsekakor opozarjajo na določene pasti, ki jih ponudniki telekomunikacijskih storitev zakrijejo, hkrati pa opozarjajo na previdnost ob sklepanju pogodb, ki zadevajo naročniške pakete za televizijo, internet in mobilno ter fiksno telefonijo.

Poleg tega je precej prahu dvignila tudi enostranska sprememba pogodbe določenih ponudnikov, zato se na tem mestu velja vprašati ali uporabnikom zaradi tega morda pripada povračilo oziroma odškodnina?

Po konservativnih ocenah Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD) je bilo namreč v zadnjih petih letih zaradi enostranskega dvigovanja cen naročniških paketov za televizijo, internet in mobilno ter fiksno telefonijo brez vnaprej predvidenih razlogov in metode zvišanja cene oškodovanih najmanj 450.000 Telekomovih naročnikov. Pri A1 Slovenija, Telemach in T-2 pa naj bi bilo oškodovanih še približno 800.000 naročnikov.

V primeru Telemacha oškodovanje ocenjujejo na več kot 43 milijonov evrov, pri Telekomu Slovenije na več kot 122 milijonov evrov, v primeru družbe A1 na več kot 52 milijonov evrov, v primeru ponudnika T-2 pa za nekaj več kot 39 milijonov evrov. Skupno naj bi bilo torej po prepričanju združenja oškodovanih več kor 1,2 milijona za več kot 250 milijonov evrov.

Že lansko jesen so pri VZMD na vse operaterje naslovili izvensodne pozive za, po njihovem mnenju, prenehanje uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev, toda odzivi so bili dokaj jalovi, zato so sledile tožbe, ki še vedno trajajo. Za takšne ukrepe so se odločili na pobudo številnih naročnikov, ki so ugotovili, da so si operaterji v svojih splošnih pogodbenih pogojih pridržali pravico, da lahko enostransko spremenijo naročniške pogodbe, vključno s ceno storitve.

Kot ugotavljajo pri VZMD, je tovrstna enostranska sprememba pogodbenih pogojev neveljavna in obstoječih naročnikov ne zavezuje. Spremembe lahko veljajo izključno za nove naročnike oziroma za tiste, ki bi podpisali ustrezen aneks.

Pri VZMD so sicer prepričani, da so naročniki zato upravičeni do povrnitve razlike med ceno ob sklenitvi naročniške pogodbe in zvišano ceno ter lahko zahtevajo vse preplačane zneske v zadnjih petih letih. Skupna odškodnina naj bi, kot je že bilo omenjeno, presegala 250 milijonov evrov, do njenega deleža pa naj bi imeli pravico vsi naročniki mobilne in fiksne telefonije, televizije ter interneta, ki so bili v zadnjih petih letih deležni zvišanja cen. Sodnemu postopku se lahko odškodovane stranke tudi pridružijo brez stroškov.

Poleg tega velja tudi izpostaviti opozorilo ZPS, da se varnost potrošnikov vse bolj zmanjšuje. Ob tem opozarjajo na dodatno past pravice do odstopa od pogodbe, kot jo je zdaj določil Telekom Slovenije, podobno je že lani storil Telemach, pri T-2 in A1 pa zaenkrat o takšni določni ali dvigu cen ne razmišljajo.

Pri Telekomu Slovenije so namreč obvestili, da lahko naročniki od pogodbe odstopijo v prvih 60 dneh od prejema obvestila o spremembah pogojev. Pozneje, ko bi storitve res podražili zaradi inflacije, pa stranke pravice do odstopa od pogodbe ne bodo imele več. Gre za past, ki daje stranki občutek varnosti, vendar velika večina uporabnikov brez sprememb cen od pogodbe ne bo odstopila, kasneje, v primeru podražitve cen, pa se bodo lahko obrisali pod nosom.

Na ZPS so za časnik Finance pojasnili, da bi morali ob vsaki spremembi cene potrošniku omogočiti, da odstopi od pogodbe, če se z njo ne strinja, ne glede na to, kakšen je razlog za spremembo.

Kot so pri zvezi navedli: “Zakon o elektronskih komunikacijah z določbo, da potrošnik lahko ob enostranski spremembi pogojev – tudi cene – brez stroškov in drugih sankcij razdre naročniško razmerje, namreč varuje položaj naročnika kot šibkejše stranke v razmerjih med naročniki in operaterji. Nobene logike ni, da se operaterji s tem, ko v splošne pogoje dodajajo indeksacijo, tej določbi preprosto izognejo, saj s tem potrošnika kot šibkejšo stranko postavijo v še slabši položaj.”

Simon Valant