Tožbo zoper Mirka Tuša je vložilo njegovo lastno podjetje. S tožbo želi podjetje od Tuša izterjati 26 milijonov evrov, ki si jih je sposodil pred desetletjem.
Nekatere banke upnice se medtem že dogovarjajo za posamično prodajo terjatev do podjetja Tuš. Če bodo največje banke upnice te posle res sprovedle, se lahko Tuš Holding znajde v težavah.
Bo podjetju na koncu vendarle uspelo povrniti zaupanje bank in jih prepričati v nov dogovor?
Po poročanju portala Siol.net so bili v družbi Tuš Holding, pod pritiskom bank upnic, primorani podati tožbo proti “očetu” družbe Mirku Tušu. Od svojega direktorja in lastnika skušajo izterjati 26 milijonov evrov, ki si ga je celjski podjetnik pred več kot desetletjem izposodil od svojih družb, a ga nato ni vrnil. Namesto tega je v letu 2014 posojila sam sebi celo odpisal v škodo družbe.
Banke upnice so ta poslovni manever uvidele in zahtevale, da podjetje toži svojega lastnika. Sicer so banke upnice podjetju v zadnjih letih odobrile za dobrih 400 milijonov evrov posojil, od leta 2011 pa neuspešno prodajajo terjatve do skupine Tuš.
Ob zadnjem posojilu podjetju Tuš leta 2016, so banke upnice kot pogoj za dodelitev posojila zahtevale, da Mirko Tuš povrne omenjenih 26 milijonov, a gre o uspešnosti izterjave dvomiti.
Na lastniškem deležu Mirka Tuša v Tuš Holdingu imajo sicer banke že dolgo vpisane hipoteke, v začetku letošnjega leta pa je bila na njegovi več milijonov evrov vredni vili v Celju vpisana prepoved prodaje in obremenitve.
Tuš v tožbo svojega lastnika v upanju, da banke nad podjetjem ne bodo obupale
Kot je znano je nedavno propadel postopek prodaje 400-milijonskih terjatev do skupine Tuš, kar je privedlo do tega, da so banke praktično obupale nad sanacijo tretje največje trgovske družbe v državi.
Zaradi kršitev zavez pa naj bi se, kot še poroča Siol, že začeli postopki, ki lahko pripeljejo do odpovedi veljavnega medbančnega sporazuma. Ta je namreč bankam do zdaj preprečeval prisilno izterjavo Tuševega dolga.
Vodstvo Tuša torej tudi s tožbo skuša povrniti zaupanje bank upnic in izposlovati nov dogovor, ki je ključnega pomena za poslovanje podjetja.
Lani naj bi sicer skupina Tuš, kljub rekordno nizki 0,5-odstotni obrestni meri, vrnila zgolj milijon evrov glavnice posojil. Banke, do katerih ima Tuš Holding vsaj 75 odstotkov celotnega dolga, se zato zavedajo, da bo ob morebitnem novem dogovoru moralo priti tudi do odpisa dela dolga.
Tuš Holding mora torej sedaj banke upnice prepričati v nov dogovor, kar pa bi se lahko tudi zapletlo. Ob zadnji neuspešni prodaji terjatev so namreč nekatere banke upnice, ki ne verjamejo več v uspešnost reševanja, začele prodajati posamezne terjatve.
Nekatere banke upnice tik pred prodajo svojih terjatev do Tuša
Nova KBM, ki prodaja okoli 20 milijonov evrov terjatev do skupine Tuš, naj bi tako bila tik pred tem, da dobi kupca za terjatve. To naj bi bil angleški finančni sklad Anacap Financial Partners.
V kratkem pa naj bi odločitev o prodaji 70 milijonov evrov terjatev sprejeli tudi v Abanki, ki naj bi imela na mizi dve ponudbi. Po terjatvah povprašujeta angleški sklad Anacap in podjetje KF Finance, ki dela za zaenkrat neznanega vlagatelja. O umiku naj bi se v kratkem razjasnila tudi Addiko banka.
V drugih bankah bodo najprej počakali na razplet omenjenih postopkov prodaje terjatev posameznih bank. Če se za prodajo terjatev ne bodo odločile, pa se bodo, kot rečeno, prisiljene pogovarjati tudi o odpisu dela Tuševih dolgov.
Zadeva pa se lahko zaplete tudi, če bo kateri izmed kupcev terjatev kupil več kot 25 odstotni delež le teh. V tem primeru bi se lahko zgodilo celo, da bi ta kupec preprečil nov dogovor z bankami. Tudi zato je velika verjetnost, da bo tudi večina ostalih bank skušala čim prej prodati svoje terjatve.
Banke upnice in kriminalisti se sicer v zadnjem obdobju intenzivno ukvarjajo z domnevnimi nepravilnostmi okrog poslovnih potez, ki jih je na škodo podjetja v zadnjih letih izvajal Mirko Tuš. O tem smo pisali v seriji prispevkov tudi na Celje.info.
