V okviru vseslovenske iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! se za naziv učiteljice leta 2026 potegujejo tri izjemne pedagoginje, med njimi tudi profesorica viole in komorne igre v Celju, Špela Pirnat.
Pobuda, ki poteka pod okriljem AmCham Slovenija in nacionalne platforme Partnerstvo za spremembe, v sodelovanju s časnikom Delo že vrsto let izpostavlja najboljše učiteljske prakse ter krepi ugled učiteljskega poklica.
Komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, je med številnimi kandidati izbrala tri superfinalistke, ki prihajajo iz različnih okolij in poučujejo različne predmete. Kljub raznolikosti jih povezuje skupna lastnost – globoko razumevanje mladih ter prepričanje, da je učiteljski poklic poslanstvo, ki lahko pomembno vpliva na posameznika in družbo.
Zmagovalko bodo razglasili 14. maja, pri čemer bo o končnem izboru odločalo kombinirano glasovanje strokovne komisije, učiteljev v iniciativi in širše javnosti. Izbrana učiteljica bo Slovenijo zastopala na mednarodnem izboru Global Teacher Prize ter prejela tudi možnost strokovnega izpopolnjevanja v tujini.
Superfinalistke: tri zgodbe predanosti
Med letošnjimi superfinalistkami sta tudi Barbka Penko s Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki slovi po inovativnem povezovanju ekonomskih vsebin z življenjskimi primeri, ter Mojca Volkar Trobevšek z Osnovne šole Stranje, ki pouk slovenščine prepleta z ustvarjalnimi pristopi in kulturnimi dejavnostmi.
Posebno pozornost pa seveda namenjamo celjski učiteljici Špeli Pirnat, profesorici na I. gimnaziji v Celju in Glasbeni šoli Celje, ki v ospredje postavlja celosten razvoj mladih skozi glasbo. Njeno delo presega klasično poučevanje instrumenta – učence in dijake spodbuja k razvoju samozaupanja, notranje stabilnosti in odgovornosti. Glasbo razume kot prostor osebnostne rasti, pri čemer združuje glasbeno pedagogiko s psihološkim razumevanjem posameznika.
Pirnatova poučuje mlade med 7. in 19. letom starosti, zato svoje metode prilagaja različnim razvojnim fazam. Pri mlajših razvija predvsem motorične spretnosti, pri starejših pa se osredotoča na premagovanje treme, grajenje samopodobe in razvijanje vztrajnosti. Pomemben del njenega dela je tudi komorna igra, kjer mladi poleg glasbenih znanj razvijajo občutek za sodelovanje, odgovornost in skupnost.
Pri poučevanju uporablja sodobne pristope, kot so vizualizacije, tehnike dihanja in osredotočanja ter refleksivni dnevniki vaje. Je tudi ustanoviteljica projekta ArSensei, ki mladim glasbenikom nudi širšo podporo pri njihovem osebnem in umetniškem razvoju ter povezuje glasbo, psihologijo in skrb za telo.
