V začektu meseca so se dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje odpravili na terensko delo na obrežje reke Savinje, kjer so na treh različnih lokacijah opravili meritve kakovosti vode.
Lokacije, na katerih so merili kakovost vode reke Savinje, so bile: sotočje potoka Koprivnica s Savinjo, Savinja pred jezom in Savinja za jezom.
Kot je zapisala Mia-Živa Potočnik, so na vsakem mestu merili več fizikalno-kemijskih parametrov, med njimi temperaturo vode, pH, električno prevodnost, motnost, koncentracijo nitratov (NO3– ), amonijevih ionov (NH4+), fosfatov (PO43-), kloridnih ionov (Cl–), železovih ionov (Fe2+/3+) in celokupno trdoto.
Ugotovili so, da so bile vrednosti med posameznimi merilnimi mesti na splošno podobne, vendar so opazili nekatere razlike, ki povedo več o stanju reke.
Temperatura vode se iz sotočja potoka Koprivnice s Savinjo do Savinje za jezom poviša zaradi mirnejše vode. Na koncentracijo železovih ionov (Fe2+/3+) vplivajo geološke značilnosti območja, torej vrste kamnin, skozi katere voda teče. Kamnine, bogate z železom, lahko povzročijo povečano vsebnost teh ionov v vodi. Nasprotno pa so na prisotnost nitratov (NO3– ), amonijevih ionov (NH4+), fosfatov (PO43-) in kloridnih ionov (Cl–) bolj verjetno vplivala umetna gnojila. Ta gnojila se ob dežju izpirajo v tla in posledično preidejo v reko.
Ravno zato so padavine lahko pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo rečne vode. Pri pH vode pa smo opazili, da se rahlo spreminja. Vse vrednosti kažejo, da ima reka rahlo bazičen značaj, kar je običajno za površinske vode z nizko stopnjo onesnaževanja.
Na koncu je dijakinja prvega letnika podčrtala, da so kljub podobnim vrednostim ugotovili, da lahko tudi na kratkih odsekih reke pride do pomembnih sprememb v kakovosti vode.
Preberite tudi:
Ob 70-letnici Poklicne gasilske enote in Gasilske zveze Celje želja po novem gasilskem centru
