Na današnji dan je leta 1900 v Razdelju pri Vojniku umrl Jožef Iskrač, ljudski pesnik, ljudski pisatelj, publicist, zbiralec ljudskega blaga in župan.
Rodil se je 13. marca 1836 v Loki (sedaj Frankolovo) v kmečki družini očetu Blažu in materi Mariji, rojeni Slemenik. Po štirih letih gimnazije v Celju za Jožefa ni bilo več sredstev za izobraževanje, zaradi česar je ostal doma na kmetiji. Mlad, poln življenja in nadarjen za pisanje se je kaj kmalu poročil in preselil najprej na Kamno Goro pri Črešnjicah, nato pa v Špitalič pri Slovenskih Konjicah v mlin pri Žički kartuziji. Tam se mu je med otroki rodil tudi Janko, ki je za njim podedoval žilico ustvarjanja na kulturnem in političnem področju. Kmalu se je s svojo mlado družino še enkrat preselil višje na kmetijo v Starih Slemenah, katero je verjetno kupil. Tukaj so se mu rodili še drugi otroci. V Špitaliču in kasneje v Črešnjicah je bil več let tudi župan.
Poleg kmetovanja in mlinarstva se je vseskozi ukvarjal tudi s pisanjem pesmi, pravljic in raznih časopisnih člankov o dogodkih iz življenja v domačih krajih ter z zbiranjem narodnega blaga. Objavljati je začel leta 1859, morda pa že prej. Plod njegovega pisanja so številna kratka dela in dve obširnejši epski pesnitvi: Veronika Deseniška (1863), ki je verjetno njegovo najodmevnejše delo in jo je izdal pod psevdonimom »J. Frankolski − kmet v Črešencah«, in Petrovška Mati božja (1885). Prvo njegovo znano dramsko delo je igra z naslovom Andrej Turjaški (1880), ki jo je avtor poslal na natečaj v Dramsko združenje v Ljubljano, kjer pa se je vsebina izgubila.
Pisanja ni nikoli opustil. Raznim časopisom, zlasti Novicam, je redno pošiljal svoje zapise. Čeprav je bil samouk, si je pri ljudeh pridobil prepoznavnost in spoštovanje. V virih zasledimo, da je kulturno in politično aktivnost za njim v Špitaliču prevzel njegov sin Janko, sam pa se je v obdobju, ko se je začel spogledovati s starostjo, preselil k svojemu sinu v Razdelj pri Novi Cerkvi, kjer je naposled tudi umrl.
Vsa njegova dela, proza in epske pesnitve, opisujejo resničnostno življenje iz takratnega časa ali preteklosti, ki pa je večkrat tudi romantizirana. V delih nam približa ljudske navade in opiše zgodbe iz zgodovine, ki so krožile med ljudmi. V njegovih delih velikokrat zasledimo vojna dogajanja in verske bogaboječe zgodbe.
Ob Josephu in Gregorju Gorenšku velja Jožef Iskrač za prvega pisatelja in pesnika iz kmečkega življenja, ki je deloval na območju Frankolovega. Pokopan je na pokopališču v Novi Cerkvi.
Zapisal: Matija Založnik
Vir: Obrazi slovenskih pokrajin
