Na današnji dan je bil leta 1786 v Mozirju rojen Jožef Lipold, duhovnik, ljudski pesnik in ljudski pevec. Umrl je 8. januarja 1855 v Rečico ob Savinji.
Rojen je bil v izjemno šolani in gospodarsko uspešni družini Lipold. Osnovno znanje je pridobil pri stricu in župniku, tudi čebelarju Janezu Goličniku v Grižah. Gimnazijsko šolanje je nadaljeval v Mariboru in v Gradcu. Bogoslovje je končal v Ljubljani, kjer je bil 6. marca leta 1808 posvečen. Kaplanoval je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Vitanju in Konjicah, bil je kurat domobranskega bataljona v Celju. Od 16. julija 1815 do smrti je bil župnik na Rečici ob Savinji. Pokopan je na Rečici, kjer so mu nečaki postavili nagrobnik, za katerega je besedilo v latinščini napisal sam. Nagrobnik je bil prestavljen na zunanjščino cerkve svetega Kancijana na Rečici ob Savinji.
Že v mladosti je pesnil v slovenščini pod vplivom Valentina Vodnika in domačega rodoljubnega duha. Ohranjeni so rokopisi s številnimi pesmimi različnih zvrsti, in sicer domoljubnimi, verskimi, šaljivimi in poučnimi, nekaj tudi v nemščini in latinščini. Pesmi odražajo njegovo domoljubje, moralno vzgojo in kritiko družbenih razvad, pogosto pa imajo narečno barvo Zgornje Savinjske doline. Nekatere njegove pesmi so ponarodele, saj se ponašajo z všečnimi napevi. Zložil je mnogo splavarskih pesmi, saj so bili skoraj vsi njegovi župljani splavarji.
Pomen Lipolda je predvsem v ljudski kulturi. Bil je pesnik, zabavljač in improvizator. Prispeval je k ohranjanju jezika in kulturne identitete podeželja, ki je bilo sicer močno pod vplivom nemščine. Njegova zbirka rokopisov je dragocen vir za zgodovino, dialektologijo in narodopisje.
Zapisal: Roman Mežnar
