Edini slovenski otroški muzej, Hermanov brlog, letos praznuje izjemnih 30 let delovanja. Z domiselnostjo, vztrajnostjo in neomajno predanostjo otroškemu doživljajskemu svetu je muzej v treh desetletjih postal nepogrešljiv del slovenske kulturne krajine.
Obeleževanje 30. obletnice se je pričelo že lani z razstavo Svet Hermanovih prijateljev in nadaljevalo z razstavo na Krekovem trg 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog. 21. junija sledi še rojstnodnevna zabava s Hermanom Lisjakom, v jesenskem času pa znanstveno-strokovni simpozij.
Od ideje do pomembne institucije
Zamisel o otroškem muzeju se je porodila že ob koncu 80. let. Ekipo, ki je postavila čudovite temelje otroškega muzeja, so sestavljali Andreja Rihter, Bronica Gologranc Zakonjšek, Tanja Roženbergar in oblikovalec Rado Gologranc.
Navdih so iskali tudi v tujini, saj je prvi otroški muzej svoja vrata odprl že v 19. stoletju v New Yorku. Leta 1992 je sledil poskus v Celju – prva predstava v vlogi otroškega muzeja je požela navdušenje in tlakovala pot k uradni ustanovitvi. Hermanov brlog je še danes prvi in edini otroški muzej v Sloveniji, kljub temu, da se je pred leti porodila ideja o muzeju za otroke v Stožicah.
“Zahvalil bi se vodstvu, ki je pred 30 leti z veliko mero domišljije pričelo ta projekt. Po postopnih previdnih korakih lahko danes mirne duše rečemo, da je šlo za zelo pomembno in pogumno odločitev, ki že vrsto let žanje sadove ter razveseljuje obiskovalce,” je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine, pod okriljem katerega deluje Hermanov brlog.
30 let, 30 razstav in skoraj 400.000 obiskovalcev
Od otvoritve prve razstave Herman Lisjak spoznava denar do danes se je v muzeju zvrstilo kar 30 razstav – 19 avtorskih in 11 gostujočih. Razstave si je ogledalo več kot 394.000 obiskovalcev, spremljevalnih programov pa se je nabralo več kot 16.000.
“Vsebine in spremljevalni programi so vedno premišljeno izbrani ter načrtovani z vso odgovornostjo, zlasti do najmlajših. Zavedamo se, da z vsako vsebino vplivamo na razvoj otroške identitete in oblikujemo odnos do kulturne dediščine,” poudarja Jožica Trateški, vodja muzeja Hermanov brlog.
Obiskovalce navdušujejo tudi muzejske ustvarjalnice, ki jih je bilo doslej več kot 4.600, Hermanovo otroško gledališče s 446 predstavami in kar 1.293 praznovanj otroških rojstnih dni. “Mnogi od teh, ki so praznovali pri nas, so danes že odrasli in v otroški muzej prihajajo s svojimi otroci,” je povedala vodja Hermanovega brloga.
Muzej, ki je varuh dediščine in je bil konec prejšnjega tisočletja nominiran za evropski muzej leta, stremi k dostopnosti. Že danes je prijazen slepim, slabovidnim in gibalno oviranim. V kratkem načrtujejo prilagoditve tudi za osebe z okvaro sluha.
Zakaj ravno Herman Lisjak?
Srce muzeja že od leta 1993 bije v liku Hermana Lisjaka – edinega stalnega prebivalca Hermanovega brloga. Njegova avtorica Jelka Reichman je sprva razmišljala o ježu, a je po dolgem razmisleku prišla na idejo o lisjaku, ki se je odlično prijela.
Ker je Celje knežje mesto, zgodovina pa je tesno povezana s celjskimi grofi, je lisjak dobil ime po Hermanu. Ilustratorka Reichman je izdelala 66 različnih ilustracij in drugih podob, zdaj pa je v njene čevlje vstopila akademska slikarka Suzana Senica, ki je ustvarila prvo ilustracijo za razstavo Svet Hermanovih prijateljev.
Herman Lisjak ima tudi svojo himno, ki je delo skladatelja Janeza Bitenca. Maskota Hermanovega brloga od leta 2021 nastopa tudi v obliki holograma. Obiskovalce pozdravi in se predstavi v slovenščini ali angleščini, lisjaku pa je glas posodil Bojan Emeršič.
Obeleževanje obletnice se je začelo že lani z razstavo Svet Hermanovih prijateljev in nadaljevalo z razstavo na Krekovem trgu 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog – na ogled do 18. junija.
Vrh praznovanja bo 21. junija, ko bo Herman pripravil veliko rojstnodnevno zabavo. Jeseni pa sledi še znanstveno-strokovni simpozij, ki bo osvetlil vlogo otroških muzejev v sodobni družbi.
