560-letnico smrti Barbare Celjske obeležili s srednjeveško procesijo in s slavnostno mašo (video)

29. 06. 2011 07:23

Letos mineva 560 let od smrti ene najslavnejših in najbolj znanih Celjank – Barbare Celjske, rojene 1392 v Celju, kot najmlajše izmed šestih otrok celjskega grofa Hermana II. in njegove žene, schaunberške grofice Ane. Ob obletnici njene smrti sta Turistično društvo Celje in Hiša kulture Celje pripravila srednjeveško procesijo, ki je potekala na Gosposki in Prešernovi ulici, ustavila pa se je v cerkvi sv. Danijela. Tam je potekala slavnostna maša, ki jo je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Barbara Celjska se je že pri trinajstih poročila s Sigismundom in postala ogrska kraljica. Slednje je odraz političnih prizadevanj grofa Hermana II. na Ogrskem, še zlasti velja omeniti njegovo junaško rešitev ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega ob porazu krščanske vojske proti Turkom pri Nikopolju leta 1396. Poroka je bila novembra 1405, kmalu zatem je bila tudi kronana. Štiri leta kasneje se jima je rodila hči Elizabeta, ki je bila tudi edini otrok kraljevskega para.

Barbara Celjska je postala nemška kraljica 8. novembra 1414 s kronanjem v Aachnu, češka pa 11. novembra 1437 s kronanjem v Pragi. Po ohranjenih zapisih tedanje dobe je Barbara veljala za visoko in vitko žensko, pametno, uglajeno in nenavadne lepote. Obvladala je veščine diplomacije, kjer je igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju miru med poljsko krono in nemškimi tavtonskimi vitezi ter pri zavezništvu med litvansko kneževino ter poljskim in ogrskim kraljestvom. Zgodovina ji je zaradi zanimanja za astrologijo in alkimijo, kjer je izvajala kemične in metalurške preizkuse, nadela ime “Črna kraljica”.

Po moževi smrti leta 1437 je politične vajeti skušala v svoje roke vzeti kar Barbara. Vendar ji je to onemogočil zet Albreht, ki je sprožil pravo politično gonjo proti njej in vplivu Celjskih. Ponovno se je politično skušala dvigniti po njegovi smrti, takrat pa je njena prizadevanja onemogočala kar njena hči Elizabeta. Slednja je leta 1441 rodila moškega potomca in prestolonaslednika (Ladislava Posmrtnega) in Barbara se je dokončno umaknila iz političnega življenja ter se kot češka kraljica vdova ustalila na kraljevem dvoru v Melniku na Češkem. Poleti 1451 je tam zbolela za kugo in 11. julija tudi umrla. Pokopana je bila z vsemi kraljevskimi častmi v katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi.

Slavnostna maša je delno potekala tudi v latinščini, ki je bila v času Barbare Celjske uradni jezik cerkve. Peti deli slavnostne maše so bili pripravljeni v duhu visoke obletnice in načina petja ter maševanja, značilnega za Barbarino obdobje. Dela je izvajal Renesančni vokalni kvintet Hiše kulture Celje, katerega člani so: Miha in Anže Žgank (I. tenor), Mihael Strniša (II. tenor), David Preložnik (bariton) in Gregor Deleja (bas). Za glavni del maše je bila izbrana koralna maša iz 9. stoletja, v mašnem propriju pa so zveneli moteti znanih renesančnih mojstrov.

Maše se je udeležil tudi župan MOC Bojan Šrot. Vabljeni, da v spodnjem video prispevku prisluhnete zanimivi pridigi msgr. dr. Stanislava Lipovška.

v/t/f: Egon Horvat

Oznake: , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
183 queries in 0,613 seconds.