Aškerčevo priznanje v roke mag. Hedvike Zdovc

16. 10. 2020 06:21

Danes bo v Ljubljani Arhivsko društvo Slovenije podelilo eno Aškerčevo nagrado in tri Aškerčeva priznanja. Med bienalnimi prejemniki osrednjih slovenskih nagrad s področja arhivistike bo tudi zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, mag. Hedvika Zdovc, ki skupaj z Vesno Gotovina (Arhiv Republike Slovenije) prejme Aškerčevo priznanje za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in s tem za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju dela z ustvarjalci arhivskega gradiva ter odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega.

Slovenska arhivska stroka je svoje stanovske nagrade in priznanja poimenovala po pesniku Antonu Aškercu, ki ima posebno mesto tudi v zgodovini slovenske arhivistike. Opravljal je naloge prvega ljubljanskega mestnega arhivarja, zaradi česar se prišteva med utemeljitelje slovenske arhivistike.

Aškerčeva nagrada je zamišljena kot nagrada za izjemne prispevke k razvoju arhivske stroke v daljšem časovnem razdobju, priznanje pa za dosežke v tekočem dveletnem obdobju.

Arhivsko društvo Slovenije v petek, 16. oktobra 2020 v Veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše podeljuje Aškerčevo nagrado in dve Aškerčevi priznanji za obdobje 2019–2020.

Med prejemniki bienalnih in osrednjih nagrad s področja arhivistike je tudi mag. Hedvika Zdovc. Nagrajenka, od leta 1985 zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja dalje, prejme Aškerčevo priznanje skupaj z Vesno Gotovina, vodjo sektorja za varstvo arhivskega gradiva uprave po letu 1945 iz Arhiva Republike Slovenije.

mag. Hedvika Zdovc

Aškerčevo priznanje prejmeta mag. Hedvika Zdovc in Vesna Gotovina za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in s tem za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju dela z ustvarjalci arhivskega gradiva ter odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega.

Pri obeh dobitnicah priznanja velja izpostaviti veliko predanost delu z ustvarjalci arhivskega gradiva in vrednotenju dokumentarnega gradiva državnih upravnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri svojem delu sta pripravili vrsto pisnih strokovnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, še posebej sta se izkazali pri pripravi pisnih strokovnih navodil, ki veljajo tako za Arhiv Republike Slovenije kot za regionalne arhive. Leta 2018 ju je minister za kulturo imenoval v delovno skupino za pripravo predloga sprememb Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi iz leta 2009. Kot rezultat dela je bil leta 2019 objavljen nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in kot priloga tega pravilnika Zbirni katalog o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi. Zbirni katalog obsega 296 strani in je razdeljen na štiri poglavja. V prvem poglavju so podani okvirni roki hrambe za dokumentarno gradivo, v drugem so navedeni konkretni primeri razdelitve specifičnih funkcij in upravnih nalog s posameznih področij javne uprave, v tretjem poglavju so določeni okvirni roki hrambe za upravne enote in v četrtem za lokalne skupnosti (občine). Koncept pravilnika, uvodno besedilo, prvo in drugo poglavje je pripravila Vesna Gotovina, tretje in četrto poglavje pa Hedvika Zdovc. Zbirni katalog iz leta 2019 je zelo koristen splošni pripomoček pri t. i. zunanji službi, hkrati pa predstavlja vzorčen in vzoren primer sodelovanja med slovenskimi arhivi in vključevanja slovenske arhivistike v izjemno pomembno polje dela z ustvarjalci arhivskega gradiva. Priznanje podeljeno mag. Hedviki Zdovc in Vesni Gotovina je obenem priznanje za pogosto spregledano delo, ki se dogaja pred prevzemom arhivskega gradiva v arhiv, saj je delo na terenu ena od ključnih nalog opravljanja javne arhivske službe. V prihodnosti bo z implementiranjem praks prevzema gradiva digitalnega izvora ta del vrednotenja gradiva zagotovo še bolj pridobival na pomenu.

Na osrednji slovesnosti, ki letos poteka okrnjeno zaradi znanih ukrepov, bo podeljena tudi Aškerčeva nagrado in še eno Aškerčevo priznanje za obdobje 2019–2020.

Aškerčevo nagrado prejme Marija Hernja Masten za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te javnosti. Mastenova je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju.

Aškerčevo priznanje prejme tudi Nataša Budna Kodrič za kritično objavo arhivskih virov v delu »Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858)« in s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivskega gradiva. Nataša Budna Kodrič je celo poklicno kariero zvesta delovanju v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.

vir: ZAC, foto: Edi Einspieler

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
178 queries in 1,471 seconds.