Čebela velikanka v Knežjem dvoru ozavešča o pomenu opraševanja


Maketa kranjice, ki je preletela že pol sveta, je tokrat pristala v Celju. Model je del občasne razstave, ki jo spremljajo prireditve, predavanja in delavnice za vse generacije.

V Pokrajinskem muzeju Celje so zadolženi za zbiranje, ohranjanje in prezentacijo zgodovine in kulturne dediščine od prazgodovine do 20. stoletja. V luči prihajajočega mednarodnega dneva čebel – 20. maja, muzej tokrat predstavlja razstavo Naj medi!, ki prikazuje čebelarstvo v Sloveniji s svojo bogato tradicijo.

Na ogled so panjske končnice, panji in izdelki iz čebeljega voska, glavna atrakcija razstave pa je 3D model kranjske sivke (Apis mellifera carnica) v merilu 1:100. Kranjica je oživela avgusta lani, kot pispevek Čebelarske zveze Slovenije ob predsedovanju Svetu EU.

Potujoča atrakcija

Narejeni sta bili dve velikanki, od katerih je ena na ogled na stalni razstavi v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, druga pa je namenjena temu, da potuje naokrog. Po besedah stvariteljice Nine Oman je maketa narejena tako, da je še posebej robustna, torej odporna na mehanske vplive.

Potujoča velikanka (foto: Pokrajinski muzej Celje)
Potujoča velikanka (foto: Pokrajinski muzej Celje)

Med drugim je potujoča orjakinja lani navduševala v Dubaju, in sicer v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo. Kot pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije, je bila narejena z namenom izobraževanja in promocije.

Čebelo so ustvarili v podjetju Intri d.o.o. s tehnologijo 3D tiska in Micro CT tehnologijo, ki skenira modele do mikrona natančno. Orjaška kranjica je dolga 170 cm, model pa ima več kot 90-odstotno morfološko natančnost. Obenem pa so izdelali še 20-centimetrski taktilni model za slepe in slabovidne.

Slovenci med najboljšimi čebelarji na svetu

Slovenci v svetovnem merilu veljamo za ene najboljših v čebelarjenju. Med dosežke slovenskih čebelarjev lahko štejemo obeleženje 20. maja kot mednarodnega dneva čebel, vpis čebelarstva na slovenskem na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva, zaščito kranjske sivke in pa zahtevo v Evropskem Parlamentu po doslednem označevanju izvora medu za potrošnike.

Pred kratkim pa so slovenski čebelarji v sodelovanju z madžarskimi razvili tudi svetovno inovacijo – pametni panj, ki pobira čebelji strup za potrebe kozmetike in farmacije tako, da ne prizadene živih čebel.

Predavanja na temo čebel in čebelarjenja

Razstavo s spremljevalnim programom so kustosinje Pokrajinskega muzeja (Irena Gorenšek, Irena Meznarič Vratovič, Ivana Mlikota in Petra Popović), pripravile v sodelovanju s Čebelarskim društvom Henrik Peternel Celje. Izvedli bodo še kup dogodkov in delavnic, med drugim predstavitev urbanega čebelarjenja v četrtek, 6. aprila, družinsko ustvarjalnico Panjske končnice to soboto, ter počitniško otroško ustvarjalnico Pečati iz voska. Ostale dogodke si lahko ogledate na strani Pokrajinskega muzeja Celje.

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi panjske končnice (foto: Pokrajinski muzej Celje)
Obiskovalci si lahko ogledajo tudi panjske končnice (foto: Pokrajinski muzej Celje)

Za osnovnošolce so v muzeju pripravili posebne učne ure in kratko delavnico z učnimi listi, za člane društev upokojencev, turističnih društev, univerze za tretje življenjsko obdobje in za občane, ki bodo razstavo obiskali preko mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pa so pripravili posebna vodenja v popoldanskem času.

V muzejski trgovini v Knežjem dvoru obiskovalce čaka tudi izbor zanimivih spominkov, uporabnih predmetov, pravljic in literature na temo čebelarjenja pri nas od 19. stoletja pa do danes.