V Mestni občini Celje je v knjižnico včlanjenih kar 34,85 odstotka prebivalcev, kar občutno presega slovensko povprečje, ki znaša 20,4 odstotka.
Podatek potrjuje, da celjska knjižnica že dolgo ni le prostor za izposojo knjig, temveč pomembno kulturno, izobraževalno in družabno središče mesta, so ob tem zapisali v Osrednji knjižnici Celje.
Z novimi programi, dogodki in dejavnostmi želijo v knjižnici navdušiti še več občanov ter med svoje obiskovalce privabiti nove generacije bralcev. Z novimi programi in aktivnostmi pa želijo navdušiti še več občanov ter v njihove prostore privabiti nove bralce.
Bralna kultura v upadu
Podatek je še toliko bolj spodbuden, če ga postavimo v širši slovenski kontekst. Raziskava o bralni kulturi v Sloveniji iz leta 2024 kaže, da skoraj polovica prebivalcev še poseže po knjigi, vendar jih kar 42 odstotkov sploh ne bere.
Zmanjšuje se tudi delež rednih bralcev, intenzivnih bralcev pa je vse manj. Po besedah profesorja Mihe Kovača za svet24 se hkrati zmanjšuje število tistih, ki ne berejo nič, in tistih, ki berejo veliko, največ pa je občasnih bralcev.
Tudi knjižnice opažajo spremembe v bralnih navadah – izposoja knjig po pandemiji znova raste, vendar bralci posegajo po zelo raznolikih vsebinah. Pri mladih se bralne navade spreminjajo predvsem zaradi vpliva digitalnih medijev in družbenih omrežij, kljub temu pa lahko prav sodobni trendi, kot je BookTok, ponovno spodbudijo zanimanje za knjige.
Prav zato so uspehi knjižnic, kot je celjska, pomemben dokaz, da lahko kakovostni programi in odprtost do skupnosti uspešno spodbujajo kulturo branja.
