Celjski škof Maksimilijan Matjaž je na praznik Marijinega vnebovzetja v baziliki v Petrovčah romarje spomnil, da krščansko sporočilo ni zazrto v smrt, temveč v življenje. »Križ v našem življenju je resničen, vendar ni cilj naše poti. Bog nas je ustvaril za življenje,« je poudaril ob velikem šmarnu.
Škof Maksimilijan je opozoril na fotografije ljudi, ki jih romarji puščajo za glavnim oltarjem. Njihovih življenjskih zgodb danes ne poznamo: nekateri so morda prosili za otroka, drugi za zdravje ali srečno vrnitev iz vojne. Toda po škofovih besedah je bistveno, da so se vrnili.
»Niso prišli samo prosit; prišli so se zahvalit.« V tem je prepoznal eno osrednjih sporočil velikega šmarna: človekova pot se »ne konča pri prošnji, ampak pri zahvali; ne pri grobu, ampak pri Bogu«.

»Samo skupaj na poti s Kristusom smo res Cerkev«
Ob Marijinem obisku Elizabete je škof izpostavil še eno razsežnost vere – človeka ne sme zapirati vase, ampak ga mora voditi k drugim. »Sreče ne moremo živeti sami; tudi vere ne.« Cerkev zato po njegovih besedah ne more biti skupnost opazovalcev in kritikov, ampak ljudi, ki svoje sposobnosti ponudijo drugim, znajo poslušati, pomagati nositi bremena in o veri pričujejo tudi zunaj cerkvenih zidov.
To sporočilo je povezal tudi z letošnjo 20-letnico ustanovitve celjske škofije in njeno vizijo, po kateri naj se verniki v Svetem Duhu oblikujejo kot dejavni in sočutni člani skupnosti ter misijonarski učenci.
Sreče ne moremo živeti sami; tudi vere ne. Prava vera nas odpira za hvaležnost, hvaležnost pa za odnos z Bogom in bližnjim. Prav zato se zadnja dva papeža, Frančišek in Leon, ne naveličata ponavljati, da je Cerkev sinodalna skupnost, družina bratov in sester, ki mora hoditi skupaj, saj ima vsak član svoje poslanstvo in dar, s katerim lahko prispeva k rasti Božjega kraljestva na zemlji
Pridigo je sklenil z mislijo, da se krščansko življenje ne konča z obiskom cerkve. Prav nasprotno: »Ko se maša zaključi, se naše poslanstvo šele začne.« Kristjan naj tisto, kar je prejel pri oltarju, prenese v svoj dom, družino in vsakdanje odnose – po zgledu Marije, katere praznik je v Petrovče tudi letos privabil številne romarje.




