Mohor Hudej ob izidu prvega romana: “Plesnivosti tega okolja se navzameš”


Pred tednom dni se je kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje trlo obiskovalcev, ki so želeli počastiti izid treznoutopičnega romana Mohorja Hudeja, ki ga je naslovil Vlažne duše. To je po dveh desetletjih njegovo drugo knjižno delo, saj je leta 1995 izšla zbirka kratkih zgodb Mumps v zrelih letih.

gneca_ob_predstavitvi_vlaznih_dus_februar_2017
Gneča v MNZC

Mnogi se ga spominjajo kot izbiralca glasbe v nekdanjem mladinskem kulturnem centru Kljub, ki je zaznamoval mnoge generacije celjske in okoliške mladine. Poleg dela kot turistični vodič, kjer je spoznal tuje navade, kakor tudi marsikaj slovenceljskega, ga je zaznamovalo tudi delo v knjižnici, kjer je v stiku z aktualno literaturo in bralno kulturo. To in še kaj je vplivalo, da je svoje drugo delo postavil na svitlo šele leta 2017. 

Na predstavitvi Hudejevega romanesknega prvenca se je z njim pogovarjal urednik založbe Beletrina, Mitja Čander, kot predvoznik in priložnostni natakar pa se izkazal dr. Tonček Kregar.

V malce daljšem videozapisu, njemu na čast, smo zbrali nekaj zanimivejših trenutkov iz pogovora z avtorjem, ki med drugim v svojem pikrem slogu ošvrkne znamenito napitnico-rožico:

Pri Beletrini so o Vlažnih dušah zapisali: “Protagonist romana Vlažne duše je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo in z usodami njemu podobnih, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gordijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti.”

Preberite si tudi intervju, ki ga je s Hudejem napisal Tadej Čater (klik!)

bR

golte-polsi-klik