Prejšnji teden so na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje gostili pesnika, esejista, literarnega teoretika, urednika in dolgoletnega moderatorja tamkajšnjih literarnih srečanj – dr. Zorana Pevca. Tokrat se je predstavil kot osrednji gost in obeležil dvojni jubilej: svojo 70-letnico in 70-letnico naše šole.
Kot je zapisala profesorica Suzana Kastelic, je zbrane najprej nagovorila ravnateljica, Katja Pogelšek Žilavec, ki je poudarila pomen branja, literarnega ustvarjanja in kulturnih srečanj v šolskem prostoru. Zahvalila se je dr. Pevcu za dolgoletno sodelovanje ter mu iskreno čestitala ob jubileju, ki se simbolično prepleta z obletnico ustanovitve šole. Ravnateljica je na dogodku podelila tudi priznanja dijakom – literatom za sodelovanje na internem literarnem natečaju Moja misel.
Tokrat je vlogo moderatorke suvereno prevzela profesorica Petra Mrzdovnik, ki pogovor vodila duhovito in sproščeno. Ker se s Pevcem osebno poznata, je bil pogovor še olj topel in iskren.
Gost, ki je med drugim pesnik, esejist, literarni kritik in urednik, se je izkazal kot izjemen sogovornik: duhovit, iskriv, a hkrati izredno razgledan in pronicljiv. Kljub širini znanja, saj je diplomirani ekonomist in doktor slovenistike, ostaja v prvi vrsti pesnik, ki verjame, da je poezija način, kako bolj čutiti svet. Razkril je, da ima doma kar 2598 knjig in da dobra pesem vedno raste iz branja, časa in zvestobe jeziku. Pogovor je bil preplet osebnih spominov, razmislekov o ustvarjanju ter navdihujočih napotkov mladim pesnikom. Z veseljem je zrecitiral svojo prvo pesem, ki je nastala v srednji šoli, nato pa nas ganil z zrelo, jezikovno izbrušeno pesmijo When Death Comes Around, ki je vsem prisotnim razgrnila moč in pomen poezije.
S svojo značilno erudicijo je Pevec izpostavil, da je pesnik najprej bralec, zapisovalec življenja, ne sanjač. Poudaril je, da umetniki izhajajo iz človeškega, saj brez ljudi ni umetnosti.
Mladim glasbenikom pod mentorstvom profesorja Danijela Berdena uspelo stkati zvočno kuliso, ki se je zlila s poezijo in jo obogatila z dvema instrumentalnima skladba Kdo še verjame in s Pachelbelovim Kanonom v D-duru.
Ob slovesu je bilo čutiti, da to ni bilo le še eno v nizu srečanj – to je bil praznik literature, človeškosti in umetnosti. Besede dr. Pevca in občuteno vodenje Petre Mrzdovnik so vsem navzočim pustile dragoceno sled. Srečanje nas je spomnilo, da poezija ni nekaj oddaljenega, temveč intimni zapis življenja – takšnega, kot ga živimo, mislimo in čutimo.
