Slehernik – srednjeveški misterij v atriju Doma sv. Jožef Celje (foto, video)


Bogastvo pogosto zaslepi človeka. Tako vsak bogataš misli, da je z denarjem mogoče kupiti vse, ne zaveda pa se, da smo si pred deklo Smrtjo vsi enaki. V tej iluziji živi tudi Slehernik – lik, ki je nastal že v 15. stoletju kot odsev duhovnega stanja bogatejšega sloja.

Tematika in igra duhovne drame je najprej živela skozi ljudsko izročilo, pred stotimi leti pa jo je zapisal in za sodobni čas priredil Hugo von Hofmannsthal. Moraliteta Slehernik je svojo prvo uprizoritev doživela leta 1911 na Dunaju, v medvojnem času pa je prvič prestopila tudi meje Slovenije in bila izvajana na Kongresnem trgu.

Sedaj je uprizoritev Slehernik že dve leti moč spremljati pri Domu sv. Jožefa v Celju, kjer je minuli petek potekala tretja uprizoritev. Organizatorji so s tem želeli potrditi njeno trajnostno domovanje na hribu, kamor predstava Slehernik vedno privabi številne obiskovalce.

Srednjeveški misterij Slehernik, ki po prevodu Otona Župančiča poteka v verzih, nosi močno družbeno sporočilo. Protagonist je namreč simbolična oseba Slehernik (Vsakdo), ki se nepričakovano sooči z božjo deklo Smrtjo. Ta ga obsodi z dejstvom, da mu je vstop v raj onemogočen, saj tekom življenja ni opravljal dobrih del. Zato Slehernik za pomoč prosi svoje življenjske sopotnike, ki naj bi šli z njim in zanj spregovorili dobro besedo za vstop v raj. Odklonijo mu zvesti služabnik, vsi prijatelji in sorodniki, tudi denar ga ne spremljal do groba. Edina zvesta spremljevalca sta Dobra dela in Vera, ki mu po izpovedi in kesanju za storjene grehe odpreta vrata v raj. Šele ob tem Slehernik spozna ničevnost svojega življenja in brezpomenskost materialnih dobrin.

Jezikovno spretno izvedena igra je torej aktualna v vsakem zgodovinskem obdobju, saj se ljudje premalokrat zavedajo duhovnih dobrin in se namesto tega raje zatekajo k materiji. O tem so se lahko prepričali tudi obiskovalci predstave Slehernik, ki so atrij Doma sv. Jožefa napolnili do zadnjega kotička. Utrinke iz predstave si lahko ogledate tudi vi na spodnji videopovezavi in fotogaleriji.

[simpleviewer width=100% height=700 id=431]

F/T/V: Tina Ožvald