Kajuhovci o sodelovanju v projektu Erasmus+ KA229: Kako doživljamo virtualni svet?

16. 06. 2021 14:02

I. gimnazija v Celju s Filološko gimnazijo Beograd in špansko IES Ordoño II že od leta 2019 soustvarja projekt Erasmus+ KA229: Kako doživljamo virtualni svet?. V njem se dijaki iz Srbije, Španije in Slovenije, vrstniki letnika 2003 in otroci modernega sveta in tehnologije ukvarjajo s perečimi, aktualnimi vprašanji o svetu, v katerem živimo, in njegovi prihodnosti. Sprašujejo se o lastni svobodi in mejah svojega razumevanja vsakdana, temeljnih človekovih pravicah, ki v digitalnem svetu navidezno spuhtijo v oblak, predvsem svobodi govora in s tem sovražnem govoru, o pravici do zasebnosti, avtonomiji telesa, monopolu tehnoloških gigantov, odvisnosti … Predvsem pa se sprašujejo o svoji vlogi v tem svetu.

Dokler nam kot mnogim drugim epidemija ni prekrižala načrtov, so na I. gimnaziji v Celju uspeli izpeljati izmenjavo v Španiji, ki je potekala februarja 2020. Deset izbrancev iz vsake od sodelujočih držav je teden dni preživelo v mestu León, kjer so se poglobili v svet lažnih novic, novinarske pismenosti in verodostojnosti medijev. Naslednjih deset kajuhovcev nestrpno čaka na izmenjavo v Beogradu in Celju, do takrat pa projekt seveda poteka na daljavo.

“Na začetku novembra, ko smo si že vsi nabrali dovolj izkušenj z delom na daljavo, se je pojavil še en kvadratek v spletni aplikaciji Teams, posvečen našemu projektu. Do takrat smo si ogledali dva filma: The Social Dilemma in Cyberbullies. Na tej točki v projektu smo se posvečali socialnim omrežjem in njihovim nevarnostim, kot so zasvojenost, kriminal, sovražni govor, (negativen) vpliv na duševno zdravje … Na to temo smo po ogledu filmov sodelovali v diskusiji v mešanih skupinah prek Google Meet. Še več kvadratkov in nikjer pravega obraza. Delili smo lastne izkušnje s socialnimi omrežji, zasvojenostjo in napakami, ki smo jih zagrešili kot trinajst- in dvanajstletniki na takrat priljubljeni platformi Facebook, naši odskočni deski, se čudili nad vzponom TikToka in influencerjev (vplivenžev) in starejšim mentorjem skušali razložiti, kaj pravzaprav je meme. Za najpopularnejša med nami sta obveljala Instagram in Snapchat, sicer si čas radi krajšamo tudi na videoplatformi Youtube,” letošnje sodelovanje v projektu opisujejo kajuhovci.

In nadaljujejo, “minil je novoletni čas in iz zimskega spanca nas je prebudil opomnik o prispevkih za naš lastni fanzin, ki se je po spletu okoliščin spremenil v digitalnega. Vsak od dijakov je prispeval po en likovni izdelek na temo socialnih omrežij. Lajtmotiv večine prispevkov je prav zasvojenost, ki se je v vseh naših pogovorih izkazala kot najbolj pereča. Dela po mnenju mentorice Katje Kovše, profesorice likovne umetnosti, nosijo močno sporočilo. So temačnejša in resnejša, kot bi marsikdo pričakoval. Z njimi smo uspešno dokazali, da obravnavane teme ne jemljemo zlahka in da se zavedamo problematike t. i. Cyberworlda, kibernetičnega sveta oziroma sveta, ki nas obdaja.

V torek, 11. 5. 2021, so naši srbski kolegi organizirali spletno predavanje o platformi TikTok in spletnih vplivnežih oziroma influencerjih. Predaval nam je strokovnjak za digitalni marketing Igor Radulović, zaposlen v podjetju, ki se kot mnogo drugih preizkuša na TikToku kot potencialni marketinški platformi. Na njej se je tudi sam preizkusil kot vplivnež in si v kratkem času pridobil dobršno mero prepoznavnosti. Z nami je smejoč se delil skrite zakonitosti delovanja aplikacije, ki se jih je naučil, kot je na primer ta, da so vsi posnetki, za katere je porabil veliko časa in se zanje zelo trudil, propadli z majhnim številom ogledov, tisti preprostejši, posneti na mah, pa so uspeli kot senzacije. Po njegovih besedah se je vzpon TikToka najverjetneje začel prav zaradi preprostosti aplikacije in dejstva, da z njo lahko zaslovi vsakdo, seveda za kratek čas. Kljub temu bo njenemu vzponu, tako kot pri njenih predhodnicah, na primer Vine, kmalu sledil padec. Na trgu se namreč ves čas pojavljajo konkurenčne platforme. Poleg tega je z nami delil tudi temnejšo plat aplikacije – nevarne trende, zaradi katerih so otroci celo ob življenje, na primer izzivanje omedlevice, ki ji sledi koma. Po nekaj minutah tišine pa je izpostavil tudi svetlo plat, najsvetlejšo prav v času epidemije. O povezanosti, preganjanju dolgčasa in dobri volji. Čeprav smo v tem projektu do sedaj kot strokovnjaki z izkušnjami iz prve roke veljali mi, dijaki, smo se s predavanjem pravega strokovnjaka presenetljivo veliko naučili.

Šolsko leto smo lahko zaključili v šoli. Naša zadnja letošnja naloga je bila likovna. V dveh šolskih urah smo izdelali zgovorne plakate formata A4, ki pričajo o vseh obravnavanih temah. Rdeča nit plakatov se je kot pri fanzinu izkazala kot kritika in opozorilo, ki se glasi: »Smile, the camera is on«, »Zloraba zaupanja. Kje je kritično mišljenje?«, »Hide your children. They are watching from the motherboard«.

Projekt nas je spodbudil h kritičnemu mišljenju, nas podučil in opomnil na absurd in nevarnosti vsakdana, ki ga preživljamo na spletu. S pridobljenim znanjem bomo poletje namesto za ekrani preživeli s kakšno dobro knjigo v rokah, mlajšim bratom in sestram pa poskrili telefone. Ne vedo namreč, kaj jih čaka, tega zaradi bliskovitega napredka verjetno ne ve nihče.”

A.K., foto: Marco M. Wolf in arhiv šole

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
158 queries in 1,760 seconds.