Slovenija ima eno najstarejših populacij na svetu. Po napovedih naj bi bilo v prihodnjih dveh desetletjih v Sloveniji približno 80.000 delovno aktivnih manj, kar pomeni, da bo vprašanje kakovostnih zaposlitev, zadrževanja mladih na trgu dela in ustvarjanja spodbudnega delovnega okolja postajalo vedno pomembnejše.
Ob staranju prebivalstva in zmanjševanju števila ljudi v najbolj aktivni delovni dobi se vse bolj jasno kaže, da prihodnost trga dela ni odvisna le od števila razpoložljivih delavcev, temveč tudi od tega, kakšne pogoje jim družba in delodajalci ponujajo.
Posebej pomembno vlogo imajo pri tem mladi, ki na trg dela pogosto vstopajo postopoma, prek študentskega dela, začasnih zaposlitev, kratkotrajnih pogodb, občasnih del ali drugih manj varnih oblik dela. Če so njihove prve izkušnje z delom povezane predvsem z negotovostjo, nejasnimi pogoji, nizkim plačilom, pomanjkanjem podpore ali občutkom, da so zlahka nadomestljivi, se to odraža tudi v njihovem odnosu do dela, delodajalcev in prihodnosti. Mladi si želijo delati, vendar ob tem vse pogosteje pričakujejo tudi spoštljiv odnos, stabilnost, možnost razvoja, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter delo, ki jim omogoča dostojno življenje.
Vprašanje prekarnosti, tudi zaradi demografskih izzivov, tako ostaja aktualno. Če bo delovno aktivnih manj, bo še toliko pomembneje, da mladi na trgu dela ne bodo ostajali ujeti v negotove oblike dela, ki jim ne omogočajo dolgoročne varnosti in stabilnosti. Prekarnost namreč ni le vprašanje pogodbe ali urne postavke, temveč vpliva tudi na socialno varnost, duševno zdravje, možnost načrtovanja prihodnosti, reševanje stanovanjskega vprašanja in občutek pripadnosti delovnemu okolju. Trg dela bo tako v prihodnosti moral temeljiti na večji kakovosti zaposlitev, jasnejših pravicah, boljšem informiranju mladih in delovnih okoljih, ki bodo mlade znala ne le privabiti, temveč tudi zadržati.
V Celjskem mladinskem centru z ozaveščanjem in usposabljanji
Demografske spremembe nas opozarjajo, da mladi niso samoumeven vir delovne sile, temveč generacija, ki potrebuje podporo, informacije in dostojne pogoje za vstop na trg dela. Če želimo, da bodo mladi ostajali aktivni, motivirani in vključeni, jim moramo omogočiti delovna okolja, kjer se lahko razvijajo, postavljajo vprašanja in poznajo svoje pravice. V Celjskem mladinskem centru bodo v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih nadaljevali z ozaveščanjem in usposabljanji, s katerimi želijo mlade opolnomočiti za bolj informiran, samozavesten in varen vstop na trg dela.
“Pogovor o demografiji je potrebno nujno povezati tudi s kakovostjo dela. Manjše število delovno aktivnih ne pomeni le kadrovskega izziva za delodajalce, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kako ustvariti bolj pravičen, vključujoč in varen trg dela za mlade. Prihodnost dela bo namreč odvisna tudi od tega, ali bodo mladi v njem prepoznali prostor za dostojno življenje, razvoj in stabilno prihodnost,” je izpostavila vodja projekta Lane Uršič.
