Mladi v akciji: kako prostovoljci iz tujine vidijo Celje in kaj tu počnejo

10. 10. 2012 10:23
Sonja Majcen, koordinatorka EVS prostovoljcev v Mladinskem centru Celje
Sonja Majcen, koordinatorka EVS prostovoljcev v Mladinskem centru Celje

Kljub svoji majhnosti je Celje mesto, v katerem so mladi relativno zadovoljivo ozaveščeni o pomembnosti prostovoljstva in se tudi sami vključujejo v različna prostovoljna dela. Težava pa se lahko hitro pojavi v ponudbi prostovoljnih del, saj jih v večini izpostavljajo le osnovne in srednje šole. V Celju  ravno to težavo rešuje Mladinski center Celje, ki mlade Celjane vzpodbuja k prostovoljstvu na različnih področjih. Vendar niso le Celjani tisti, ki v knežjem mestu opravljajo prostovoljna dela – vsakoletno se jim v okviru projekta EVS prostovoljci namreč pridružijo tudi mladi iz drugih evropskih držav.

European Voluntary Service – EVS je projekt Evropske prostovoljne službe iz programa Mladi v akciji, v okviru katerega lahko mladi med osemnajstim in tridesetim letom postanejo prostovoljci v drugi evropski državi za obdobje od 2 do 12 mesecev. Program Mladi v akciji vsakemu prostovoljcu krije stroške bivanja, prevoza na delovno mesto, prehrano in opravljanje jezikovnega tečaja, poleg tega pa vsakemu pripada tudi žepnina. Mladi v okviru projekta postanejo bolj družbeno projekti in se mednarodno povezujejo ter kot prostovoljci delujejo na področju kulture, medijev, športa, umetnosti in okoljevarstva, poleg tega pa lahko opravljajo družbeno koristne dejavnosti in pomagajo ljudem s posebnimi potrebami, starejšim občanom in otrokom.

Elena Calatrava, EVS prostovoljka v Celju
Elena Calatrava in Sonja Majcen

Mladinski center Celje že drugo leto sodeluje s programom Mladi v Akciji, v okviru katerega pod svoje okrilje vsakoletno vzamejo enega prostovoljca. Koordinatorka EVS prostovoljcev v Celju je Sonja Majcen, ki je letošnje leto skrbela za Španko Eleno Calatravo, študentko avdiovizualnih komunikacij. Ker je Mladinski center Celje potreboval pomoč predvsem na področju multimedialnosti, so mlado prostovoljko angažirali na področju fotografiranja in montaže. Elena pa ni le absorbirala znanja, temveč je s Celjani delila tudi špansko kuturo v okviru španskega večera, kjer je predstavila svojo državo, španske običaje in špansko hrano. Vtise mlade prostovoljke o delu za Mladinski center Celje in o življenju v Celju si lahko ogledate v video prispevku, prav tako pa si lahko ogledate tudi podrobnejšo predstavitev projekta EVS s strani Sonje Majcen, na katero se lahko obrnete z željo po prostovoljen delu v tujini.

Prevod intervjuja z Eleno:

Elena: Ime mi je Elena Calatraba. Prihajam iz mesta Burgos v Španiji. To je mesto na severu Španije. Stara sem 24 let. Študirala sem avdio-vizualne komunikacije in prišla sem v Celje za 6 mesecev, da bi doživela čudovito izkušnjo.

Celje.info: Zakaj si za svoje delo si  Slovenijo?

Elena: To je vprašanje, katerega me vsi vprašajo. Nisem izbrala Slovenije, na začetku sem hotela iti v Nemčijo, ampak je bilo lažje v Sloveniji.

Celje.info: In kako si postala EVS prostovoljka?

Elena: No, študirala sem eno leto v tujini in ko sem prišla nazaj v Španijo, sem hotela še potovati, spoznati več držav in krajev, katerihkoli krajev.

Celje.info: Kaj počneš v Celju kot prostovoljka?

Elena: Fotografiram dogodke, ki jih pripravlja Mladinski center Celje, delam tudi videje. Učim špansko, imam nekakšne neuradne učne ure. Moja koordinatorka Sonja bo predstavila EVS v srednjih šolah.

Celje.info: In kaj si pridobila iz izkušnje prostovoljskega dela?

Elena: Pri tem sem pridobila izkušnjo upravljanja s fotoaparatom, ker ga prej nisem znala dobro uporabljati in mislim, da mi gre vedno boljše. Pa tudi snemanje videjev, spoznavanje ljudi, vse.

Celje.info: Kako bi opisala svoje bivanje v MCC-ju?

Elena: Super je! Ugotovila sem, da sem izbrala pravo državo. Vse mi je všeč, všeč so mi ljudje, vedno sem tukaj v kavarni ali igram namizni tenis, delam, živim,…

Celje.info: Kaj misliš o Celju in njegovih prebivalcih?

Elena: Všeč mi je zelo. Prišla sem sama, tukaj pa ni veliko tujcev, ampak vsi skrbijo zame. Ena od razlik, ki sem jo občutila tukaj, je, da se moraš sezuti, ko prideš kam na obisk. V Španiji je ravno obratno. Ko prideš na obisk, moraš najprej vprašati, ali se lahko sezuješ. Sicer si nevljuden. Tukaj je nasprotno. Veliko ljudi mi je že reklo, »Elena, lahko prosim sezuješ čevlje?« »Ja, ok.«

Oznake: , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
187 queries in 1,571 seconds.