Zaključek študijskega leta na Fakulteti za varstvo okolja je zaznamovalo več strokovnih in mednarodnih dejavnosti, ki so študentom in zaposlenim ponudile dragocena znanja, izkušnje ter priložnosti za povezovanje s strokovnjaki iz tujine.
Študenti, ki obiskujejo predmet Molekularna ekologija v naravovarstvu, so zaključili študijsko leto z obiskom Muzeja krapinskih neandertalcev na Hrvaškem. Muzej, ki se nahaja ob arheološkem najdišču Hušnjakovo v Krapini, velja za eno najpomembnejših paleontoloških točk v Evropi.

Tam so med letoma 1899 in 1905 odkrili ostanke številnih neandertalcev ter druge pomembne arheološke najdbe, ki še danes predstavljajo ključni vir za razumevanje človeške preteklosti. Ekskurzija je študentom omogočila neposreden vpogled v evolucijsko zgodovino človeka ter poudarila pomen fosilnih najdb za preučevanje dolgoročnih okoljskih sprememb.
Ob koncu maja se je slovenska delegacija udeležila mednarodne izmenjave v Milanu, ki je potekala v okviru projekta #PLASTIX (Interreg Europe). Dogodek, ki ga je organiziralo združenje AFIL – Associazione Fabbrica Intelligente Lombardia, je bil namenjen izmenjavi znanja na področju krožnega gospodarstva. Delegacijo so sestavljali predstavniki Fakultete za varstvo okolja, Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije ter organizacije CresCo. V okviru programa so si ogledali sejma GREENPLAST in IPACK-IMA, obiskali podjetja Rold1963, Centrocot in LATI ter se srečali s predstavniki regije Lombardija. Pridobljene izkušnje in primeri dobrih praks bodo pomembno prispevali k razvoju krožnega gospodarstva v domačem okolju.

Med 17. in 20. junijem 2025 je potekala štiridnevna mednarodna terenska ekskurzija Pedološkega društva Slovenije, na kateri so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Češke in Slovaške. Udeleženci so obiskali štiri različna pedološka okolja: oljčne nasade in soline na slovenski obali, barjanska tla Pokljuke, kraške profile s tipično jerino ter hmeljišča v Savinjski dolini. Ekskurzija, ki je potekala tudi pod vodstvom izr. prof. dr. Boruta Vrščaja, je udeležencem omogočila strokovno izmenjavo znanj ter poglobljeno razumevanje talnih značilnosti v različnih pokrajinah.
