Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje so pripravili prostorsko inštalacijo v celjskem Mestnem parku. Namen projekta je oživitev spomina na nekdanje zlate čase parka ter njegove pomembne elemente, kot sta vodni bazen z vodometom na koncu glavne promenade ter glasbeni paviljon.
Inštalacija bo na sodoben način prikazala dve nekdanji prostorski parkovni dominanti, ki sta danes že popolnoma izbrisani iz spomina Celjanov.
NAMEN PROJEKTA:
> obuditev spomina na nekdanje »zlate« čase mestnega parka,
> oživitev javnega prostora – mestnega parka (ob prazniku mesta),
> krepitev zavesti meščanov, da so »zelena pljuča« v mestnemu okolju pomembna in da mu je treba posvečati bistveno več pozornosti.
Pred 16 leti je razstava Celjski mestni park nekoč in danes, avtoric Alenke Kolšek in Tatjane Kač, Celjanom slikovito predstavila nekdanjo bleščečo podobo parka in spremembe, ki jih je park doživljal v obdobju 160 let. Razstava je spodbudila javnost k razmisleku, kakšen mestni park želijo. Avtorici sta z razstavo predvsem želeli vzpodbuditi dialog med strokovnjaki, mestnimi oblastmi in celjsko javnostjo o celoviti prenovi in revitalizaciji parka. Ob razstavi sta med drugim tudi zapisali:
»Na prvi pogled se zdi, da je era nekdanje parkovne romantike, barvitih nasadov in družabno-kulturnih srečanj v parku dokončno mimo, saj je v bližnji preteklosti naravni park vse bolj preraščal v športni park s cesto, asfaltom in betonom v svojem jedru.
Skupine ljudi, zlasti mladih, ki vanj zahajajo sicer z družabnimi nameni, toda slepi za naravno lepoto in gluhi za tišino, ga pogosto spremenijo v smetišče. Toda – hkrati se vse močneje zavedamo, da je park duša našega mesta, da v njem vedno znova iščemo tiste vrednote, ki so jih tod iskali naši predniki in jih v današnjem času še posebej potrebujemo.
Kljub številnim spremembam skozi čas je park ostal kulturni spomenik krajinskega oblikovanja 19. stoletja in zgodovinski člen celjskega mestnega jedra, da o njegovem pomenu v celotni urbanistični zgradbi in vsestranski ekološki vlogi niti ne govorimo.«
Videli so priložnost, da se ob prazniku mestne občine ponovno spomnimo na čase parkovnega razcveta in na mestu še obstoječih historičnih elementov na nov sodoben način osvežimo spomin na nekdanje.
VODNI BAZEN Z VODOMETOM – FONTANA
» leta 1909 so na koncu glavne promenade v spomin na 60-letnico cesarja Franca Jožefa uredili vodni bazen z vodometom, ki je naseljen z vodnim rastlinjem in z zlatimi ribicami, bil v ponos parku « (Celjski mestni park: narava v mestu in mesto v naravi, Alenka Kolšek in Tatjana Kač, 2000)
V obstoječem vodnem bazenu so z lesenimi prostorskimi strukturami nakazati nekdanjo vodo v bazenu. To so linijsko zasnovani leseni nesimetrični elementi, ki bodo v vzporednih trakovih na medsebojnih razdaljah 60 cm zavzemali celotno površino bazena. V centru je visoka kovinska kompozicija, ki simbolizira vodomet. Narejena je iz kovinskih palic višine od 3 do 4 m in pritrjena na masiven, lesen in kovinski samostoječ podstavek.
GLASBENI PAVILJON
»ob obisku cesarja Franca Jožefa v Celju, so zgradili glasbeni paviljon, leseno lahno zgradbo z razgibano strešico«
(Celjski mestni park: narava v mestu in mesto v naravi, Alenka Kolšek in Tatjana Kač, 2000)
Danes so še vidni obrisi pozicije glasbenega paviljona. Gre za kamnit podstavek, ki je v tlorisnem obrisu sestavljen iz kvadratnega in glavnega eliptično – ovalnega dela, ta je z dvema stopnicama dvignjen od nivoja terena. S postavitvijo nove lesene prostorske strukture, krožne tlorisne zasnove, premera 8 m in višine 2,60 m, želijo spomniti na nekdanjo, v lesu grajeno lahno konstrukcijo glasbenega paviljona. Tudi nova lesena opna je popolnoma transparentna, gre samo za označbo mesta nekdanje gradnje. Znotraj te krožne inštalacije je prazen prostor, kjer bi lahko izvajali občasne glasbene točke, posedale skupine otrok iz vrtcev ali pa samo služile občudovanju parkovnih vedut in vedut mesta Celja.
Avtorica prostorske inštalacije je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, kjer v tem šolskem letu v programu gradbeni tehnik prvič uvajajo module oblikovanja. Lotevajo se številnih nalog, ki vzpodbujajo kreativnost in ustvarjalnost dijakov (mestne hišice, lampijoni, novoletne krasitve šolskega hodnika….) in jih radi javno predstavijo. Pozitivni odzivi javnosti na lanskoletno inštalacijo Hiše hodijo postavljeno prav tako v mestnem parku nas je navdušila za letošnjo, ki je obsežnejša in zahtevnejša tako v konstrukcijskem kot izvedbenem smislu. Dijaki poklicnega izobraževanja SŠGVO (zidar, tesar, suhomontažer in pečar -polagalec keramičnih oblog) so pod mentorstvom učiteljev v gradbenih delavnicah Srečka Drakslerja, Janeza Kričeja in Boštjana Cvelferja izdelali celotno inštalacijo in jo postavili v park. Pri izdelavi kovinske konstrukcije, so sodelovali tudi dijaki in učitelji Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije.
Odprtje inštalacij bo v ponedeljek, 11. aprila, opoldan, na ogled pa bosta do 5. maja.
