Med letošnjimi dobitniki Kumerdejevih priznanj, ki jih Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) podeljuje najuspešnejšim šolam in posameznikom, so kar tri romala šolam, ki delujejo v okviru celjske enote ZRSŠ. Učiteljica biologije Darinka Gilčvert Berdnik, ki poučuje na OŠ Pod goro in Gimnaziji Slovenske Konjice, Osnovna šola Dobje in Gimnazija Celje – Center so si ta naziv prislužile z izjemnim prispevkom na področju razvojno-raziskovalnega pedagoškega dela v preteklih letih.
Zavod priznanja, ki nosijo ime po Blažu Kumerdeju (1738-1805), prvemu organizatorju osnovnega šolstva na Slovenskem v času razsvetljenstva, podeljuje za dosežke pri uvajanju novosti na področjih predšolske vzgoje, osnovnih šol in srednjih šol, šol za otroke s posebnimi potrebami in dijaških domov ter za odličen končni izdelek, za nove rešitve pri načrtovanju in uresničevanju kurikuluma ter širjenje idej v vseh oblikah informiranja in izobraževanja. Vsakoletni prejemniki priznanja zato predstavljajo tudi kakovostni vrh in vzor takšnega izboljševanja vzgojno-izobraževalne prakse.
Ravnateljica Suzana Plemenitaš je v izjavi za javnost zapisala, da je to »že drugo prestižno priznanje za OŠ Dobje v tem šolskem letu (Microsoftova inovativna šola, op. p.) in nedvomno je pokazatelj, da učitelji s svojo ustvarjalnostjo, z znanjem, drznostjo, predvsem pa s trdim delom in smotrno uporabo IKT nenehno iščejo drugačne, učencem zanimive oblike in metode dela, zaradi česar postaja znanje na Dobju vedno večja vrednota.«
Darja Ravnik, ravnateljica OŠ Pod goro, pravi »da je ponosna, da ima v svojih vrstah sodelavko, ki je prejela tako prestižno priznanje, zlasti, ker gre za učiteljico, ki svoje delo opravlja srčno in predano ter z zavedanjem, da je znanje treba graditi celo življenje, ostati v stiku z novostmi in delati na svojem strokovnem razvoju, vse pa vestno prenašati na učence, dijake in kolege.«
Ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja je kritično poudaril pomen nagrade,»ne le za šole prejemnice, ampak za celotno slovensko šolstvo, ki je v času, ko ga družba najbolj potrebuje, velikokrat preveč nesamozavestno, zazrto v preteklost, prenormirano in predmet nekonstruktivnih političnih debat ter posegov. Šole morajo (p)ostati s temelji tradicije podprti ustvarjalni poligoni, ki mlade navdušujejo in spodbujajo pri iskanju inovativnih poti ter znanja v nam vsem neznano prihodnost, sistem pa jih mora pri tem podpreti.«
