Ko so celjski rokometaši julija 1976 z asfalta stopili na parket nove dvorane Golovec, so pred nabito polnimi tribunami premagali mostarski Velež in si priigrali vrnitev v prvo jugoslovansko ligo.
50 let pozneje so se nekateri junaki tistega večera znova srečali na prizorišču, ki je zaznamovalo njihove kariere in generacije Celjanov. Nedeljsko praznovanje je obudilo spomine na čase, ko je Golovec postajal eden od domov celjskega športa in družabnega življenja.
“Spomini vrejo, oči se zasolzijo. Rečemo kakšno, pogledamo po dvorani in film se vrti za nazaj. Skratka, lep dogodek za dušo,” je ob vrnitvi v Golovec povedal Vlado Bojović, najboljši strelec otvoritvene tekme pred petimi desetletji.
Prav srečanje nekdanjih igralcev in njihovega trenerja Toneta Goršiča je bilo eden osrednjih trenutkov nedeljskega praznovanja 50-letnice dvorane. V Golovcu se je zbral del ekipe, ki je leta 1976 celjski klub tretjič v njegovi zgodovini popeljala v prvo jugoslovansko rokometno ligo.
Ko je bilo tudi tri tisoč gledalcev premalo za opis polnih tribun
Dvorano Golovec so uradno odprli 1. julija 1976, in to s tekmo, ki je odločala o vrnitvi med jugoslovansko rokometno elito. Celjski Aero je v povratnem kvalifikacijskem obračunu premagal Velež iz Mostarja z 22:15.
Za Goršiča je spomin na tisti večer še vedno nekaj posebnega. “Ljudi ni bilo tri tisoč, zagotovo jih je bilo več, ker so bili vsepovsod, tudi po strehah. Dobro smo igrali in takrat smo bili res dobri. Pa v glavnem sami Celjani, na to sem najbolj ponosen,” se spominja nekdanji trener.
Slavko Ivezič je pred tem na prvi tekmi v Mostarju doživel vročino, zahtevne razmere in pritisk domačega občinstva. Toda tisto, kar je sledilo v Celju, je po njegovih besedah preseglo tudi mostarsko vzdušje.
“Res je bilo veličastno, nepozabno. Lahko je več ljudi, ampak takšnega vzdušja na tako majhnem prostoru, takšnega ambienta pa ne,” je povedal. Prav podpori s tribun pripisuje pomemben delež zaslug za zmago in napredovanje.
Marguč: Ko smo prišli v dvorano, smo bili prerojeni
Golovec je za takratne igralce pomenil veliko več kot novo prizorišče tekem. Predstavljal je prehod v povsem drugačne razmere za trening in igro.
“Mi smo igrali po dežju, po asfaltu. Ko smo prišli v dvorano, smo bili prerojeni, praktično smo leteli,” je razliko opisal nekdanji vratar Ernest Marguč. Otvoritvena tekma mu je ostala v posebej lepem spominu, skupaj s soigralci in gledalci, ki so jo zaznamovali.
Dvorana, ki je odprla vrata razvoju rokometa
Med ključnimi ljudmi za izgradnjo Golovca je bil takratni direktor TRC Golovec Nace Krumpak, dvorano pa je zasnoval arhitekt Jože Kopitar. Ob jubileju so se spomnili tudi lani preminulega Kopitarja, celjskega arhitekta, športnika in prejemnika zlatega celjskega grba.
Goršič poudarja, da je nova dvorana odločilno vplivala na nadaljnji razvoj celjskega in slovenskega rokometa. Pri tem posebej izpostavlja Krumpaka, svojega prijatelja in rokometnega zanesenjaka, ki je zamisel znal uresničiti.
View this post on Instagram
A Golovec, zgrajen kot del širše zasnove športno-rekreacijskega centra, je skozi desetletja prerasel rokometne okvire. Gostil je košarkarske in druge športne dogodke, koncerte, kulturne prireditve, sejme in maturantske plese. Za številne Celjane so zato spomini nanj povezani tudi z večeri, ko na parketu ni bilo športnikov.
“Vizija za naprej se nam takrat še ni kazala, ampak pozneje je Golovec s športnimi in kulturnimi prireditvami ter koncerti upravičil svoj obstoj in investicijo,” razmišlja Bojović, ki dvorano vidi kot pravi športno-kulturni spomenik Celja.
Jubilej v znamenju rokometa
Obletnico so v nedeljo obeležili s športom, ki je dvorano zaznamoval že ob odprtju. Rokometašice ŽRK Z’dežele so se s Krko po dramatični končnici razšle z izidom 25:25, potem ko so Celjanke izenačile v predzadnji sekundi. Po osrednji slovesnosti so rokometaši Celja Pivovarne Laško premagali Krko z 39:24.
Za prenovo več kot pol milijona evrov, dela še niso končana
Ob jubileju je pogled segel tudi k današnjim razmeram v dvorani. Po podatkih Mestne občine Celje in družbe ZPO Celje, ki upravlja objekt, je bilo v letih 2025 in 2026 za prenovo in posodobitve namenjenih dobrih 510 tisoč evrov.
Med drugim so prenovili sanitarije, tudi za gibalno ovirane, del garderob in kopalnic, vhodno avlo ter družabne prostore. Zamenjali so vhodna vrata, uvedli elektronski nadzor pristopa, uredili priključitev na javno kanalizacijo in posodobili prostor za maturantske plese. Glavna dvorana je dobila novo varčnejšo razsvetljavo, izvedli pa so tudi posege za izboljšanje požarne varnosti, dostopnosti in tehnične opremljenosti.
“Pomembno je, da se zavedamo dediščine, ki jo imamo. Dediščine športa in športne infrastrukture,” je poudarila direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar. Med prihodnjimi posegi so predvideni obnova preostalih garderob in spremljevalnih prostorov, gradnja požarnih stopnic ter obnova centralnega stopnišča in dela prvotne steklene fasade. Direktorica je omenila tudi parket, ki bo v prihodnje prav tako potreboval obnovo.
Župan Matija Kovač je spomnil, da je Golovec v petih desetletjih gostil velike športne uspehe, polne tribune, koncerte, sejme in številne druge dogodke, ter poudaril, da mora ostati prostor novih tekem in doživetij tudi za prihodnje generacije: “Tako pomembna dvorana ne sme postati le spomenik svojih največjih trenutkov.”
