Amerika ponuja veliko različnih receptov za uspeh. Zvestim bralcem sem že mešal ameriške koktajle in ob tem poskušal približati, kako potekajo stvari čez lužo. Kaj so prednosti in slabosti kolidžev in zakaj je to dobro za naše košarkarje in košarkarice.
Tokrat pa si poglejmo, kaj se je maceriralo v obsoteljskih krajih. Trije košarkarji in dve košarkarici, “pridelani” na vzhodu Celjske regije. Kdo so, kam gredo in zakaj.
Tadej Colnarič: Rogaška Slatina – Green Bay
Moj soimenjak Tadej gre na University of Wisconsin Green Bay. K Phoenixom v ligo Horizon, ki je del prve divizije. Kampus stoji ob mirnem Michiganskem jezeru. Zelenem kot travnik. Tam je malo distrakcij in več zen-a. Idealno okolje za osredotočenost, pravi 21-letni Coki.
Poznam pa ga dovolj dobro, da vem, da bo v Green Bayu več smeha, kar bo vplivalo tudi na omenjeni mir. Fant je po naravi zabavljač. Tak, ki v novi garderobi hitro postane nekdo, ki ga vsi kličejo po vzdevku. Še preden se naučijo imena in priimka. Brez dvoma se bo dobro vklopil v kolektiv in prepričan sem, da bo tudi v naslednji sezoni pokazal svoj napredek.
Ekipa je lani presenetljivo skočila iz štirih zmag na osemnajst. Zdaj dobijo še nekoga, ki bo poskrbel, da bo vzdušje v slačilnici sledilo rezultatom navzgor, ne obratno.
Žiga Gajster: Rogaška Slatina – Tyler Junior College
Žiga gre po najbolj netipični poti od vseh petih. Na Tyler Junior College. Dvoletni “JUCO” program v Teksasu, blizu Dallasa. JUCO (Junior College) bi najlažje opisal kot visokošolski športni program. Ni razkošje, je pa odlična odskočna deska. Manj žarometov, več minut. In če uspeš pokazati dovolj, te večji program hitro opazi.
Na istem parketu je pred skoraj dvema desetletjema igral tudi Jimmy Butler, preden je postal NBA zvezdnik. Če je to znamenje, je 20-letni Žiga na pravem naslovu. Tega fanta krasita dve stvari, ki se v Ameriki cenita bolj kot marsikje drugje: delovna etika in atletske predispozicije, zaradi katerih se marsikdo od doma do postaje sprehodi, on pa priteče.
Tjaša Turnšek: Rogaška Slatina – Iowa State
19-letna Tjaša gre na Iowa State, v ligo Big 12. V program, ki ga vodi trener z dolgoletnimi izkušnjami in dolgo tradicijo uvrščanja na zaključni NCAA turnir.
Amerika zanjo ni prvi odhod v tujino. Že lani je naredila prvi korak, ko se je odpravila v Litvo. To izkušnjo bo zdaj nesla naprej.
Iowa bo imela mednarodni pridih. Ob njej sta v postavi tudi igralki s kitajskim in avstralskim potnim listom. V lovu za odmevnim rezultatom iščejo kader po vsem svetu.
Tjaša je lider. Takšen, ki ti pokaže pot skozi dejanja. Zato zagotovo ne bo imela težav s komunikacijo s soigralkami. Tudi če govorijo popolnoma druge jezike.
Lina Jerković: Rogaška Slatina – UCLA
Lina gre naravnost na vrh, v UCLA. K trenutnim državnim prvakinjam, ki so sezono končale s 37 zmagami in enim samim porazom. Vendar 19-letna Lina ni samo košarkarica z izjemnim občutkom za igro. Možgani so njena najmočnejša mišica. Šah mat kombinacija.
Hitro bo razumela sisteme, za katere večina potrebuje mesece, da jih dojame. Minute si bo sicer morala priboriti v hudi konkurenci. A to že v osnovi ni pozicija za nekoga, ki ne verjame vase.
Gašper Škorjanc: Podčetrtek – East Texas A&M University
22-letni Gašper se seli na Texas A&M-Commerce, ki se je medtem preimenovala v East Texas A&M University. V ZDA radi spreminjajo imena. Program točno letos, ko prihaja Gašper, prvič postaja polnopravni član lige Division I.
Če je kdo poklican, da Američanom pokaže, kaj pomeni prava slovenska domačnost, potem je to on. Gašper je nesebičen in uživa v ekipnih uspehih. Še zadnji kos potice bo odstopil soigralcu. Četudi se zna zgoditi, da bo globoko v sebi pogrešal domače dobrote.
Če ga bodo tam poslušali in razumeli, jih čaka lepa sezona. Zabavno dejstvo: v dvorani imajo nagačenega leva.
Vsak od naštetih ima drugačno pot, destinacijo čez lužo in cilje. Vsem pa je skupna maceracija. Vsi so si delili iste šolske dvorane iz naših koncev in v njih pilili svoje veščine. Kamorkoli jih pot odnese, je pred njimi zabavno poglavje v njihovem življenju.
Naj iz njega odnesejo čim več pozitivnega. Vsekakor pa imamo res vrhunske “domače pridelke”.
