Župan Matija Kovač za Celje, ki deluje

Označite Celje.info kot prednostni vir na Googlu

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač se za drugi mandat na čelu celjske občine poteguje kot skupni kandidat petih strank, z desetimi stebri programa ter več kot 40 projekti.

Aktualni župan Mestne občine Celje poudarja, da njegova odločitev za ponovno kandidaturo izhaja iz želje nadaljevati začeto delo in projekte, ki so bili zastavljeni v prvem mandatu. Skupaj z ekipo je pripravljen prevzeti odgovornost za razvoja Celja v prihodnjih letih. Pomemben dejavnik pri odločitvi je tudi podpora, ki jo čuti v svoji ožji ekipi, med sodelavci in občani ter pri političnih partnerjih, s katerimi sodeluje v mestnem svetu.

Ob izteku prvega mandata ocenjuje, da “je občini uspelo v širokem političnem konsenzu uresničiti načrtovane investicije in projekte ter v mestu okrepiti razvojni optimizem”.

Najava kandidature, foto: Nik Jarh

Med ključnimi dosežki mandata izpostavlja povečana vlaganja v osnovno infrastrukturo – obnovo cest, pločnikov, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, javne razsvetljave ter razvoj kolesarske infrastrukture in javnega potniškega prometa. Pri tem v njegovi ekipi še posebej pozdravljajo uspešno prenovo Razlagove ulice, gradnjo Ceste v Lokrovec, ceste in pločnika Babno, ceste na Ljubečni in Gasilske ulice. Največja med temi investicijami je ureditev Ceste na grad z okoliškimi ulicami. V tem mandatu so zasnovali in izvedli prvi sklop Sončne skupnosti Celje s kar 1,4 MW moči na javnih objektih. Pomemben del vlaganj je bil namenjen tudi vrtcem in šolam ter izboljšanju dostopnosti javnih objektov, v okviru ZD Celje so prenovili Vilo Sonja ter objekt z oskrbovanimi stanovanji na Vodnikovi skupaj s pripadajočim karejem.

Levo: Novi Celebus, desno: Novo parkirišče na pokopališču

V mandatu, ki se izteka,  je občina uredila oziroma obnovila rekordnih 25 javnih športnih, rekreacijskih in otroških površin, med večjimi zunanjimi pridobitvami pa so še Grajske poti, Drevesni park v Medlogu in novi Skate park v Gaberjah. Prenovljena je bila atletska steza na Kladivarju, izvedena je bila nadgradnja Stadiona Z’dežele, občina pa je komunalno opremila tudi dve novi ekonomsko-poslovni coni, Trnovlje jug in Bežigrajska.

Drevesni park, foto: David Valant

Občina je v tem obdobju izvedla več projektov, ki se bodo mestu obrestovali v prihodnosti, med njimi prenovo Stare grofije in DOMA ustvarjalnih skupnosti, sprejela pa je tudi prvi Stanovanjski program, ki predstavlja podlago za sistematično stanovanjsko politiko.

DOM ustvarjalnih skupnosti, vizualizacija: Kombinat arhitekti

Ob tem župan Kovač izpostavlja tudi povečana državna vlaganja v Celje, predvsem v cestno in drugo mobilnostno infrastrukturo, v izvedbo petih protipoplavnih projektov, med katerimi sta tudi dva večja nova mostova – na Polulah in pri Topru, ter v zdravstvo z nadomestno novogradnjo Splošne bolnišnice Celje ter šolstvo s prenovo Dijaškega doma, novo športno dvorano Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, prizidavo Srednje zdravstvene in kozmetične šole ter prenovo Šole za logistiko in storitvene dejavnosti, kmalu pa se bo začela tudi prenova stavbe nove Fakultete za logistiko.

Novi most na Polulah

Kot bistveno spremembo v načinu delovanja občine je izpostavil dostopnost in transparentnost ter vključevanje občanov v načrtovanje projektov ter uvedbo participativnega proračuna Celje po moje. Veseli ga, da mu je skupaj z ekipo uspelo uresničiti zaveze iz prve kandidature ter med mandatom sprejeti razvojne strategije in pripraviti projekte za prihodnja leta. Kot osrednji projekt mandata je navedel Občinski prostorski načrt, “ki nam ga je po poplavah leta 2023 s sodelavci uspelo pripeljati do sprejema in bo dobra osnova za naše delo in razvoj mesta v prihodnjem obdobju”.

Občinski prostorski načrt

V drugem mandatu želi dosedanje premike povezati z naslednjim razvojnim korakom mesta. Med osrednjimi poudarki programa 2026–30 so razvoj Celja kot mesta znanja in talentov, ustvarjanje pogojev za kakovostna delovna mesta in gospodarski razvoj, dostopnejša stanovanja, boljša mobilnost ter kakovostno in vključujoče mesto za vse generacije.

Matija Kovač izpostavlja tudi ključne programske prioritete za mandatno obdobje 2026-30 – te so tudi podlaga za partnersko sodelovanje s strankami sovlagateljicami njegove kandidature. Med ključnimi investicijami je izpostavil prizidavo Osnovne šole Glazija, energetsko sanacijo več šolskih objektov (med njimi III. osnovne šole, Ljudske univerze, OŠ Frana Roša in OŠ Ljubečna), dokončanje gradnje vrtca Čira-čara, gradnjo okoli 200 novih javnih najemnih stanovanj ter prenovo starih, gradnjo novih oskrbovanih stanovanj, prvo fazo gradnje Potniškega centra Celje s podzemno garažno hišo z več kot 300 parkirnimi mesti, ureditev Mestnega parka Golovec ter obeh bregov Savinje, prenovo Prešernove ulice, nadaljevanje urejanja mestnega pokopališča z gradnjo nadstrešnice ter pomožnih prostorov, dograditev kanalizacije v aglomeraciji Celje, podporo gradnji gasilskih domov v Zagradu in na Teharjah ter prenovo športnega parka na Olimpu, gradnjo nove reševalne postaje ZD Celje skupaj s prizidavo garažne hiše Glazija, prenovo Celjskega doma, ureditev dostopa do Herkulovega svetišča ter številne druge projekte, ki jih bodo izvajali ali razvijali v prihodnjem mandatu.

Skupaj z ekipo bodo nadaljevali krepitev procesov večjega vključevanja ljudi v odločitve mesta z nadaljevanjem in nadgradnjo participativnega proračuna Celje po moje, rednimi srečanji z občani ter pilotno izvedbo deliberativnega procesa (državljanske skupščine) v Sloveniji in sicer na temo trajnostne mobilnosti.

 
Fotografija 1 & 2: Prizidek k Osnovni šoli Glazija. Fotografija 3: Vrtec Čira Čara v gradnji. Fotografija 4: Soseska DN-10. Fotografija 5: Potniški center Celje, vizualizacija: ARGU. Fotografija 6: Prešernov trg. Fotografija 7: Nadstrešnica na pokopališču. Fotografija 8: Igrišče Olimp. Fotografija 9: Igrišče na Savinjskem nabrežju. Fotografija 10: Paviljon v drevesnem parku.

Ob podpisu sporazuma o sodelovanju, s katerim so predstavniki petih lokalnih strank potrdili Matijo Kovača kot skupnega kandidata so razloge za svojo odločitev predstavili tudi sami.

Miran Gracer, predsednik Celjske neodvisne liste, ki je v celjskem mestnem svetu prisotna že od leta 1994 je povedal: »V Celjski neodvisni listi smo se za podporo Matiji Kovaču odločili, ker verjamemo, da Celje potrebuje sodelovanje in povezovanje pri konkretnih projektih. Na lokalni ravni nas ne smejo deliti strankarske in ideološke razlike. Pomembno je, kaj lahko skupaj naredimo za Celje in za ljudi, ki tukaj živijo. V naslednjem mandatu želimo še večji poudarek nameniti gospodarstvu, obrti in podjetništvu ter ustvarjanju okolja, v katerem bodo podjetja lahko rasla, investirala in ustvarjala kakovostna delovna mesta. Celje mora znati pritegniti nove investicije in hkrati podpirati domače gospodarstvo. Želimo si tudi živahnejšega mestnega jedra, manj praznih poslovnih prostorov ter več dostopnih stanovanj za mlade v središču mesta, saj lahko le tako v center vrnemo življenje skozi ves dan. Celjska neodvisna lista bo tudi v skupnem sodelovanju ohranila svojo samostojnost in vztrajala pri konkretnih projektih. Ne želimo politike delitev, ampak politiko rezultatov. Naš cilj ostaja jasen: Celje, ki se razvija, povezuje in v katerem lahko skupaj naredimo več.«

Primož Posinek, ki je predsednik lokalnega odbora Gibanja Svoboda v Celju je posebej poudaril, da “je Svoboda v preteklem mandatu mestnega sveta s svojo svetniško skupino aktivno soustvarjala razvoj mesta in zagotavljala podporo vsem pomembnim projektom v Celju. Uspešno preteklo sodelovanje z županom Matijo Kovačem in razvoj mesta, ki gre v pravo smer, sta bila za Gibanje Svoboda pravi temelj za podpis Sporazuma o skupni podpori kandidaturi Matije Kovača za župana Celja. V Gibanju Svoboda se veselimo novega mandata mestnega sveta in našega aktivnega sodelovanja pri realizaciji zastavljenih skupnih ciljev oziroma  programskih stebrov zapisanih v sporazumu.”

Peter Verblač, ki deluje v vlogi koordinatorja lokalnega odbora Levice v Celju je izrazil zadovoljstvo ob ponovni kandidaturi Matije Kovača za župana. “V lokalni politiki, potrebujemo osebo, ki presega politične delitve ter postavlja lokalno skupnost na prvo mesto. Podpiramo neposredno demokracijo, kot je participativni proračun. Želimo izpostaviti problematiko medvrstniškega in mladostniškega nasilja, kar po našem mnenju tudi vpliva na varnost občanov na sprehajalnih poteh in v centru mesta z objestno in brezrbrižno vožnjo z različnimi prevoznimi sredstvi, ki ne spadajo na te površine. Celje mora vztrajati na poti na kateri je zadnja štiri leta, torej skupnost na prvem mestu”.

Primož Brvar, ki predseduje občinskemu odboru Socialnih demokratov Celje je povedal, da so “v SD Celje Matijo Kovača soglasno potrdili za svojega kandidata za župana. Odločitev za skupno kandidaturo temelji na sodelovanju v preteklem mandatu, uresničenih zavezah ter dogovoru o razvojnih prednostnih nalogah za prihodnja štiri leta. Skupaj bomo zagovarjali izgradnjo več kot 200 novih javnih najemnih stanovanj, prenovo obstoječih stanovanj, gradnjo stanovanj za starejše ter posebne stanovanjske možnosti za mlade, mlade družine in kadre, ki jih mesto potrebuje. Kakovost bivanja pa se ne konča pri vratih stanovanja. Želimo urejene in zelene soseske z varnimi potmi, dostopnimi storitvami ter prostori za druženje in rekreacijo. Celje je mesto prvakov, zato bomo podpirali vrhunski in rekreativni šport, nadaljnje urejanje športnega območja Hudinja–Olimp, razvoj projekta novega bazena ter prenove šolskih telovadnic in igrišč. Šport mora biti dostopen vsem generacijam ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Skupno kandidaturo razumemo kot partnerstvo enakovrednih strank ter zavezo, da bomo dogovorjene projekte tudi uresničili”.

Celje, ki deluje. Skupaj naprej.

Program spoznajte na matija-kovac.si.

 

To je politični oglas. Naročnik oglasa: Lista Matije Kovača. Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026. Več: matija-kovac.si.