Danes se je trojica predstavnikov Iniciative za Drevesni park v sestavi Irena Ašič, Andreja Džakušič in Simon Macuh z županom Mestne občine Celje pogovarjala o ideji, ki jo snujejo zadnja tri leta. O nekaterih njihovih projektih smo v preteklosti že poročali.
V nadaljevanju dopis, ki so nam ga posredovali:
Župan, Bojan Šrot, nas je na našo pobudo povabil na razgovor glede Drevesnega parka. Pri pogovoru sta bili s strani MOC prisotni še Valentina Glinšek in Alenka Padežnik (oddelek za okolje in prostor).
Županu smo predstavili naše poglede na Drevesni park, zemljišče bivše drevesnice Vrtnarstva Celje v stečaju, ki se razprostira od Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti vse do obrežja Savinje. Idejo Drevesnega parka aktivno skupaj z javnostjo gojimo že od leta 2012, ko je bila na razstavi Viseči vrtovi v Likovnem salonu Celje predstavljena strokovni in laični javnosti v obliki razstave in javnih razprav in intervencije v prostor Drevesnega parka. Že takrat se je pokazalo, da ima ideja široko podporo javnosti. Gre za edinstven prostor, kjer so gojene okrasne rastline za presajanje v parke prerasle svoj namen in so postale velika drevesa, ki sobivajo s številnimi samoniklimi rastlinami, ki so se tam same razrasle odkar drevesnica več ne deluje. Sožitje tega dvojega se je razvilo v zelo zanimivo zeleno področje, kjer se kulturna krajina s časom zarašča v naravno krajino. Drevesni park je dom za številne živalske vrste, ki skupaj s pasom ob Savinji in Savinjo predstavlja habitat, katerega bi ob potencialni ohranitvi le-tega ponovno naselile še tiste vrste, ki tam sedaj več ne živijo. Z urbanističnega vidika je to področje poplavno, kar ob visokih vodah razbremeni bližnja naselja pred zalitjem, za naravo, ki je tam pa je to celo koristno. V širšem smislu je Drevesni park del sistema zelenih površin mesta in se preko Savinje na jug povezuje z Mestnim gozdom in parkom, na severu pa po Ložnici s Šmartinskim jezerom. Od Drevesnega parka je urejena sprehajalna in kolesarska pot do središča mesta.
Iniciativa za drevesni park vidi park kot mesto srečevanja posameznikov, nevladnih organizacij in institucij, ki bi našli skupen kompromis o ustvarjanju vsebin v tem okolju. Specifika okolja, kjer med drugim velja tudi vodovarstveni režim, narekuje dejavnosti sonaravne rabe prostora. Možne dejavnosti so alternativne oblike urbanega vrtnarjenja, didaktične (npr. doživljajsko igrišče) in pedagoško andragoške vsebine (npr. učilnica na prostem), kulturne, rekreativne in druge prireditve. Mogoče so tudi oblike socialnega podjetništva in sodela, ter prostor inspiracije za nove ideje in reševanje okoljskih (npr. ekoremediacija – čiščenje onesnažene zemlje z rastlinami) in družbenih izzivov mesta (npr. zdravljenje simptoma „primanjkljaja stika človeka z naravo“ po Richardu Louvu, http://richardlouv.com/). Vsekakor bi pa uporabljali neinvazivne pristope glede na obstoječe stanje. Zemljišča na tem področju so opredeljena kot kmetijska zemljišča, zato se zavedamo, da morajo biti dejavnosti prilagojene temu pogoju.
Dotaknili smo se tudi organizacijskih in finančnih vprašanj. V iniciativi vidimo možnost delovanja in izvajanja vsebin z zagotavljanjem sredstev iz javnih (občina, država, EU) in zasebnih virov. V začetku bi sredstva za projekte pridobivali iz razpisov, kasneje pa je za neprekinjeno delovanje nujno sistemsko zagotavljanje sredstev.
Na razgovoru z županom in predstavnicama MOC smo ugotovili, da imamo precej skupnih interesov. Po prostorskem planu je področje predvideno kot zelena površina. Župan je izpostavil, da bi v vsakem primeru bilo potrebno narediti načrt za vsebine z akterji. V Iniciativi za drevesni park pričakujemo, da bomo v vse te procese čimbolj aktivno vključeni. Želimo si enakopravnega sodelovanja in povezovanja.
