Kaj se dogaja z Rakuševim mlinom?


Rakušev ali Rakuschev mlin ob Mariborski cesti v Celju, bi naj predstavljal enega najboljših primerov tipične industrijske arhitekture na Slovenskem, na prelomu iz 19. v 20. st. S tem razlogom je od občine Celje dobil naziv kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Namesto tega predstavlja kup opek, ki le še malokomu kaj pomenijo, in breme občine, saj ne vedo, kaj bi s poslopjem. Trenutno je zgradba na prodaj za 2.604.000€. To pa je znesek, ki ga morate plačati samo za to, da lahko veste, da ste lastnik slavnega Rakuševega mlina, saj je potreben  še ogromen vložek za dopolnitev objekta v uporabnega.

Ogromna zgradba, ki za trenutek resnično spominja na industrijsko dobo , ki je bila prelomna za ves svet, bi lahko bila krasen muzej, multimedijski center, stanovanjski objekt, zabaviščni park, prostor za celjska društva, študentski dom ali še kaj bolj domiselnega, kar bi koristilo našemu mestu. Vendar, da ne bi čigave sanje bile uničene, raje prepuščamo potencialni objekt za uresničenje sanj, propadanju.

Namen našega dragocenega spomenika, ki je bil nekoč resnično pomemben za razvoj mesta, saj sta mlin in pekarna hranila lačna usta celega mesta, ni izpolnjen. Kot spomenik varstva kulturne dediščine, bi namreč moral opozarjati na zgodovino v Celju, ki je tako bogata, a za večino Celjanov meglena in nepoznana. Niti ne pripoveduje zgodb o ljudeh, ki so ga gradili, uporabljali ali samo občudovali. Ne nosi bogastva, ki bi ga moralo, ravno tako pa je o njemu zelo malo zapisanega.

Poziv po članku o našem velikem neizbrušenem diamantu, je prišel zaradi pričetka rušenja delov mlina. Tako imenovana Stara prekarna namreč ni zaščitena in bo v kratkem v celoti porušena. Morda bo tako tudi z mlinom, ko bo zadosti uničen, nato bomo lahko zgradili še en trgovinski center ali kakšno drugo škodljivo, a dobičkonosno poslopje. Stavba je namreč že v stanju statične neuporabnosti, tako da ji težko predpišemo svetlo prihodnost.

Patricija Čamernik