Kako se zaščitimo med poletnimi nevihtami


Nevihte so intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Pogoste so v topli polovici leta. Takrat nastajajo tudi neurja, ki so pravzaprav močnejše lokalne nevihte.

Slovenija spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Lahko gre za vročinske nevihte – topel in vlažen zrak pri tleh ter hitro zniževanje temperature zraka z višino v splošni atmosferi, in frontalne nevihte – ob prehodih hladnih vremenskih front.

Posledice neurij so zelo različne: lokalne in hudourniške poplave, trganje zemeljskih plazov, poškodovane ceste, erozija, nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z električno energijo, onesnaženje vodnih virov oziroma pitne vode, vetrolom, požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel ter škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah in vozilih ter drugje. Predvsem udari strel povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali.

Nekaj koristih napotkov za osebno zaščito

  • prepoznajte znake bližajoče se nevihte: temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature;
  • med neurjem ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči, uporabnik pa se lahko ob tem poškoduje ali celo umre;
  • mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ne uporabljajte;
  • najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje in z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom, zato zavetje poiščite v zaprtih prostorih. Ne zadržujte se blizu zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo;
  • med nevihto ali neurjem se ne umivajte, kopajte ali prhajte niti ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka;
  • če ste na prostem, se izogibajte odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic;
  • uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo;
  • zavetja ne iščite pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele. Zadržujte se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra;
  • med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje;
  • če ste na prostem in vas ujame toča, se pokrijte s pokrivalom, da vas ne poškoduje;
    bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter;
  • poskrbite tudi za domače živali, med neurjem naj bodo v zaprtih prostorih;
  • ne odpravljajte se v gore, kadar vremenska napoved nakazuje možnost neviht;
  • poučite se o pojavu udara strele (več o udarih strel: kako se zaščitimo pred strelo);
  • spremljajte vremenska opozorila Agencije RS za okolje o možnosti močnih neviht in neurij;
  • v primeru, da strela zaneti požar v ali na hiši takoj pokličite številko 112 – ReCO in povejte podatke o nesreči in lokaciji, do vas bo poslal najbližjo gasilsko enoto na pomoč.

Nevihte in neurja ter zlasti možnost nastanka toče je krajevno in časovno težko napovedati. Razvoj in gibanje nevihtnih oblakov ter možnost toče je mogoče ugotavljati z radarskimi meritvami. Gibanje oblakov in intenzivnost padavin je priporočljivo spremljati prek radarskih slik na spletni strani Agencije RS za okolje.

Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje