V Ankaranu se je pred kratkim odvila 14. Evropska konferenca o upravljanju vretenčarjev, ki je združila več kot 230 raziskovalcev iz 28 držav. Konferenca je ponudila platformo za izmenjavo znanstvenih dognanj, ki so jih pripravili avtorji iz 45 držav z vseh celin.
V okviru konference, ki jo je organizirala tudi velenjska Fakulteta za varstvo okolja, je bilo predstavljenih 167 znanstvenih prispevkov, ki so vključevali 7 plenarnih predavanj, 88 ustnih predstavitev in 72 posterjev.
Skupno je prispevke sooblikovalo 806 avtorjev, ki so obravnavali ključna področja, kot so ekologija, genetika, zdravje prostoživečih živali, konflikti med ljudmi in živalmi, invazivne vrste ter sodobni pristopi k upravljanju populacij vretenčarjev.
Raziskave so zajemale vse skupine vretenčarjev, od rib, dvoživk in plazilcev do ptic ter malih in velikih sesalcev. V okviru konference so se udeleženci podali tudi na različne ekskurzije in obiskali Škocjanske jame, slovensko obalo, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, Bled in Triglavski narodni park.
Ob odprtju so udeležence nagovorili ministrica Mateja Čalušić, rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar, podžupanja občine Ankaran Barbara Švagelj, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe.
Ob tem je prof. dr. Boštjan Pokorny, predsednik organizacijskega odbora, poudaril izjemen pomen povezovanja znanosti in prakse: “Največja dodana vrednost konference je sodelovanje raziskovalcev s končnimi uporabniki – zlasti z upravljavci, kot so lovci in gozdarji. To sodelovanje je v evropskem prostoru pravzaprav unikum. Znanstvena dognanja tako ne ostajajo v pisarnah in poročilih, ampak se neposredno prelivajo v upravljavske prakse.“
