Na Svetini opazili medveda (dopolnjeno)


Iz posnetkov kamer, ki jih je objavila Facebook stran Štorske novice je razbrati, da se je na Svetini prvega junija pojavil medved.

Medveda so prvič opazili 31. maja pri Šentrupertu. Naslednjega dne je bil opažen dopoldan v bližnjem lovskem krmišču, prav tako zvečer.

Medved med hlačanjem po Svetini; foto: Štorske novice

Zavod za gozdove za ravnanje ob srečanju z medvedom objavlja naslednje nasvete:

  • ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
  • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
  • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
  • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
  • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.