Selitveni prirast Savinjske regije pri notranjih selitvah negativen, pri meddržavnih selitvah pa pozitiven

25. 07. 2019 06:26

V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov.

V letu 2018 se je v Slovenijo priselilo 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast je bil tako lani najvišji po letu 2008.

Skupni selitveni prirast Savinjske regije pri mednarodnih selitvah je bil + 2.099 oseb, pri notranjih selitvah pa – 378 oseb.

V letu 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527. V primerjavi z letom 2017 je bilo število priselitev višje za 51 %, število odselitev pa nižje za 23 %.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2018 že devetnajsto leto zapored negativen. Iz Slovenije se jih je namreč odselilo 2.241 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že dvajseto leto zapored pozitiven. V letu 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ “izmenjave” z Nemčijo, Avstrijo in Bosno in Hercegovino

Največ slovenskih državljanov se je nazaj v Slovenijo priselilo iz Nemčije (24 %) in Avstrije (17 %). Največ tujih državljanov, ki so se preselili v Slovenijo pa je prišlo iz Bosne in Hercegovine (49 %), sledijo pa državljani ostalih republik z območja bivše skupne države.

V nasprotni smeri se je največ slovenskih državljanov iz Slovenije preselilo v Avstrijo (26 %) in Nemčijo (20 %). Tuji državljani pa so se največkrat preselili v Bosno in Hercegovino (24 %), Nemčijo (12 %), Srbijo in Hrvaško (po 11 %).

Notranjih selitev za 7,5 % manj kot v 2017

V letu 2018 je bilo registriranih 103.961 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 7,5 % manj kot v letu 2017. Večina (80 %)  se je preselila v drugo občino, petina pa se je preselila v drugo naselje znotraj iste občine. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.

Kako je s selitvami v naši regiji?

V Savinjsko regijo se je v letu 2018 iz tujine preselilo 3.608 oseb, kar je 1.280 več kot kot leta 2017. Izmed teh 3.608 oseb je bilo v Savinjsko regijo iz tujine priseljenih 453 (leta 2017: 333) slovenskih in 3.155 (leta 2017: 1.995) tujih državljanov.

Iz Savinjske regije se je skupaj leta 2018 odselilo 1.509 oseb, kar je 665 manj kot leta 2017. Od odseljenih iz naše regije je bilo 689 (leta 2017: 1.106) slovenskih in 820 (leta 2017: 1.068) tujih državljanov.

Skupni selitveni prirast naše regije je bil lani pozitiven, saj se je v Savinjsko regijo priselilo 2.099 oseb več, kot se jih je iz nje odselilo. Pri čemer pa je potrebno omeniti, da je bil selitveni prirast upoštevaje samo slovenske državljane negativen. Iz Savinjske regije se je namreč odselilo 236 (leta 2017: 773) oseb več, kot se je v njo priselilo. Na drugi strani se je v Savinjsko regijo priselilo 2.335 (leta 2017: 927) več tujih državljanov, kot pa se je iz nje odselilo.

Tudi v vseh drugih regijah beležijo negativni “domači” selitveni prirat ter pozitivni “tuji” selitveni prirast.

Meddržavne selitve po državljanstvu 2018:

SLOVENIJA Priseljeni iz tujine Skupaj 28.455
Državljani RS 4.354
Tuji državljani 24.101
Odseljeni v tujino Skupaj 13.527
Državljani RS 6.595
Tuji državljani 6.932
Selitveni prirast s tujino Skupaj 14.928
Državljani RS -2.241
Tuji državljani 17.169
Savinjska Priseljeni iz tujine Skupaj 3.608
Državljani RS 453
Tuji državljani 3.155
Odseljeni v tujino Skupaj 1.509
Državljani RS 689
Tuji državljani 820
Selitveni prirast s tujino Skupaj 2.099
Državljani RS -236
Tuji državljani 2.335
Kako pa je z notranjimi selitvami v Savinjski regiji?

Lani se je iz Savinjske v druge slovenske regije odselilo 5.180 oseb (leta 2017: 5.373), priselilo pa 4.802 oseb (leta 2017: 5.433). Savinjska regija je torej lani, za razliko z letom 2017, zabeležila negativen rezultat.

Največ se jih je odselilo v Osrednjeslovensko regijo (okoli 37 % oz. 1903 osebe) ter Podravsko regijo (okoli 33 % oz. 1689 oseb).

Toda iz teh dveh regij smo tudi v nasprotno smer dobili največ priseljencev. Največ se jih je v Savinjsko regijo priselilo iz Osrednjeslovenske regije (1.712 oseb) in Podravske regije (1.437 oseb).

B.S., vir: SURS

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
181 queries in 0,530 seconds.