V Rimskih termah je 18. in 19. marca potekala 6. nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja, na kateri se je zbralo več kot 140 učiteljev iz vse Slovenije.
V ospredju razprav so bili izzivi sodobnega izobraževanja, vpliv umetne inteligence ter vprašanje, kako pri mladih spodbujati ustvarjalnost in kritično razmišljanje.
Konferenco je organiziral Šolski center Celje, katerega direktor Mojmir Klovar je ob odprtju izpostavil pomen pravilne uporabe umetne inteligence v šolskem prostoru. Po njegovih besedah danes umetno inteligenco uporablja kar 88 odstotkov osnovnošolcev in 92 odstotkov srednješolcev, predvsem pri šolskem delu.
Ob tem pa opozarja tudi na pasti, kot so spletno nasilje in nekritično sprejemanje vsebin, zato vidi ključno nalogo učiteljev v tem, da mlade naučijo postavljati prava vprašanja in vrednotiti informacije: “A izzivi so še večji, to so pasti spletnega nasilja, generiranega z umetno inteligenco. Tu nastopi vloga učitelja. Mlade moramo naučiti postavljati prava vprašanja in pravilnega vrednotenja vsebin, ki jih inteligenca ponuja. Česar algoritmi ne bodo zmogli sprogramirati, pa so zgled in pedagoški odnos.”
Na konferenci o dobrobitu mladih
Razprave na konferenci so se dotaknile tudi širših vprašanj izobraževalnega sistema. Sogovorniki so opozorili, da je pouk pogosto preveč usmerjen v pomnjenje in podajanje pravilnih odgovorov, premalo pa v razvoj razmišljanja in ustvarjalnosti.
Osrednja gosta konference sta bila red. prof. dr. Sebastjan Kristovič in superfinalistka izbora Učitelj leta – Učiteljica leta 2025 Mirjana Jelančič, ki sta se strinjata, da šolski sistem spreminjamo tako, da se bo ta prilagodil otrokom, ne oni obstoječemu stanju.
Med izpostavljenimi izzivi so bili tudi dobrobit mladih, postavljanje meja ter potreba po prilagoditvi izobraževanja sodobnim razmeram.
“Meje so pomembne za varno bivanje v skupnosti. Če jih ne postavimo, potrebe drugih hitro postanejo pomembnejše, kar vodi v izčrpanost in slabo počutje posameznika. Meje v šoli so še pomembnejše. Kazalniki počutja med mladimi niso spodbudni, učni načrti pa so tudi po prenovi še vedno preobsežni. Za ustvarjalnost ni prostora, otroke učimo odgovorov, namesto da bi jih naučili razmišljati,” je povzela Jelančič.
Kristovič pa je ob tem povedal: “Na krilih večletne permisivne logike smo si zadali, da otrok ne bomo pripravili na realnost, ampak bomo kozmus prilagodili njim. Sistem smo postavili tako, da je pomembno pomnjenje, da otrok identično ponovi snov za učiteljem. Zato smo tudi odrasli raje žrtve sistema, kot da bi uvedli kakšno spremembo in zanjo sprejeli odgovornost. Mladi morajo pri učenju videti smisel, delo kot vrednoto in svojo življenjsko pot kot poslanstvo.”
Na dogodku so veliko pozornosti namenili tudi povezovanju izobraževanja z lokalnim okoljem in gospodarstvom. Udeleženci so izpostavili pomen sodelovanja med šolami, občinami in podjetji, ki lahko mladim omogoči razvoj potencialov ter jih spodbuja, da svojo prihodnost gradijo v domačem okolju.
