Tudi starostniki s Celjskega se soočajo s stanovanjsko problematiko

05. 01. 2018 06:02

Ne samo mladi, s stanovanjsko problematiko se zelo pogosto soočajo tudi upokojenci, ki predstavljajo že tretjino prebivalstva v Sloveniji.

V Celju je skoraj toliko starejših občanov, ki so prosilci za varovana stanovanja, kot bo v prihodnje v Celju na voljo novih stanovanj.

Razlogov za stanovanjsko problematiko je več. Od pomanjkanja varovanih stanovanj, vztrajanja starostnikov pri življenju v neprimernih lastniških stanovanjih oz. hišah, pa seveda do enega najpogostejših razlogov, finančna nezmožnost financiranja primernih bivalnih razmer.

V Celju naj bi tako po zadnjih podatkih, ki jih objavljajo na Večeru, na varovana stanovanja čakalo 100 prosilcev, 400 starostnikov pa vztraja s pomočjo na domu. Žal pa je tudi veliko primerov, ko si upokojenci selitev, bodisi v dom za starejše občane, bodisi v primernejša stanovanja, zaradi nizkih pokojnin ne morejo niti privoščiti.

Obenem je zaskrbljujoče tudi to, da se bo, če na tem področju ne bo prišlo do določenih sprememb, glede na konstantno staranje prebivalstva, ki je na eni strani posledica zmanjševanja števila rojstev, na drugi pa daljšanja povprečne življenjske dobe, ta problematika zgolj še poglabljala.

Ena izmed rešitev, ki jo zadnje čase promovira ministrstvo za okolje, je projekt Sobivanje v okviru katerega se po mestnih občinah išče različne načine za sobivanje starostnikov, pri čemer pa Zveza društev upokojencev Slovenije opozarja, da bi bilo potrebno doreči še nekatere pravne vidike.

“Dve prijateljici sta se želeli preseliti skupaj. A ker ima lahko le ena stanovanjsko pravico, nastane težava, kaj bo, če ta prijateljica prej umre. To je primer, ki pravno ne gre skozi. Poznamo tudi primere, ko so se štirje preselili skupaj, pa se ni izšlo, ker so nekatere navade drugih tako zelo drugačne. In seveda poznamo tudi dobre prakse.” je za Večer povedala Amalija Šiftar iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki pa je poudarila, da poznajo tudi primere dobre prakse.

Sobivanje se je sicer že dobro uveljavilo v tujini. Gre za različne oblike bivanja, kjer v stanovanjski skupnosti živi več starejših, ki si medsebojno pomagajo in delijo stroške bivanja.

Kaj kažejo trenutni podatki za Celje

V Celju naj bi bilo na voljo 60 stanovanj stanovanjskega Sklada, na čakalni listi pa je 18 ljudi. Ker ta stanovanja niso neprofitna je določen cenzus 613 evrov pokojnine, česar pa mnogi upokojenci ne dosegajo.

Tudi na varovana stanovanja trenutno čaka 100 prosilcev, kar je že skoraj toliko, kot bo v prihodnje v Celju na voljo novih stanovanj, opozarja direktor celjskih Nepremičnin Primož Brvar.

Okoli 400 starejših je v Celju takšnih, ki lahko le s pomočjo na domu ostajajo doma.

Za celjske upokojence pa ni obetajoča niti napoved vlade. Republiški stanovanjski Sklad naj bi namreč v prihodnje za gradnjo domov za starejše in varovana stanovanja namenil 15 milijonov evrov, a žal ne v Celju.

Tako starješim občanom v Celju vsaj še nekaj časa ostaja zgolj samoiniciativno iskanje rešitev.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
164 queries in 4,827 seconds.