Celjski nogometaši so proti Salzburgu osvojili prvo, zgodovinsko točko v Evropski ligi, a največ razlogov za optimizem vliva način, kako so prišli do nje. Po zaostanku z 0:2 so se pobrali, izenačili in bili po moji skromni oceni tudi boljši tekmec.
Navdušili so s predstavo, borbenostjo in odnosom. Da sta zadela prav Blaž Kramer in Armandas Kučys, napadalca, ki sta v zadnjem obdobju preživljala zahtevne trenutke, daje večeru še dodatno težo.
Nekateri remiji pustijo občutek zamujene priložnosti, drugi prinesejo olajšanje. Celjski proti Salzburgu je ponudil oboje. Ob zadovoljstvu zaradi vrnitve po dveh golih zaostanka je ostal tudi občutek, da je bilo dosegljivo še več. In prav to veliko pove o predstavi grofov proti uglednemu avstrijskemu nasprotniku, ki sodi med najboljše ekipe v tem delu Evrope.
Po moji skromni oceni je bilo Celje boljši tekmec. Predvsem pa je pokazalo tisto, kar smo ob zadnjih rezultatih želeli videti. Moštvo, ki verjame vase, prevzema odgovornost in se bori drug za drugega. Pri 0:2 bi lahko sledil nov težak večer. A Celjani so ga spremenili v dokaz, da imajo precej več v sebi, kot je kazalo njihovo zadnje rezultatsko obdobje.
Kramer: Pritisk je padel z mojih pleč
Pomemben korak k vrnitvi je naredil Blaž Kramer. Njegov sijajen zadetek v 50. minuti, prvenec v celjskem dresu, je Celju vrnil upanje, njemu pa prinesel težko pričakovano olajšanje.
“Zelo sem vesel prvega zadetka. Tudi nekaj pritiska je padlo z mojih pleč,” je povedal po tekmi. Ob tem je zasluge za predstavo razdelil med soigralce: “Vsi fantje si zaslužijo čestitke za borbo.”
Prav pri napadalcih je čakanje na zadetek pogosto posebej neusmiljeno. Vsaka naslednja tekma brez gola breme še poveča. Zato je bilo veselje ob Kramerjevem zadetku popolnoma razumljivo, njegov pomen pa bi lahko segel precej dlje od tega evropskega večera.
Podobno velja za Armandasa Kučysa, ki je po vstopu s klopi poskrbel za končnih 2:2. Kramer je dobro razumel, kaj je ta trenutek pomenil njegovemu soigralcu.
“Vem, v kakšni koži je Armandas. Tudi sam sem bil v tej koži, dostikrat skozi kariero. Vesel sem vsakega zadetka vsakega soigralca. Upam, da jih bo dal čim več,” je dejal 30-letni Kramer, ki se je poleti iz turške Konye preselil v knežje mesto.
Kučys: Najprej sva vesela za ekipo, nato zase
Da sta na isti tekmi zadela oba napadalca, je eden najbolj spodbudnih poudarkov celjskega večera. Moštvo je dobilo njuna gola, onadva pa potrditev, ki jo je v težkih trenutkih težko nadomestiti.
“Vem, da sem sposoben dosegati zadetke. Navijači verjamejo vame, ekipa verjame vame. Občutek je odličen, toda vrnitev po zaostanku z 0:2 ni moja zasluga, temveč zasluga celotne ekipe. To kaže, da rastemo,” je poudaril Kučys.
Posebej lepo je bilo slišati, kako je govoril o Kramerju. V njunih odzivih ni bilo tekmovanja za pozornost, temveč razumevanje položaja, v katerem sta se znašla. “Mislim, da sva z Blažem oba najprej vesela za ekipo in šele nato zase. Zelo sem vesel tudi zanj. Vsak dan delava drug ob drugem in vidim, kako gara.”
Tako se bori za klubske barve
“Mislim, da je bilo v 87. minuti, ko smo po kotu izgubili žogo in je vseh deset igralcev steklo nazaj za njo. To kaže, da se znamo boriti drug za drugega in da ne igramo vsak zase,” je Kučys opisal podrobnost, ki najbolje opiše celjsko predstavo.
Prav zaradi te borbenosti, odziva na zaostanek in vere v soigralce je bila predstava tako spodbudna. “Morda je kdo mislil, da se bomo psihično zlomili in prejeli še več golov. Toda pokazali smo, da naše ekipe ni tako lahko zlomiti,” je dejal Kučys.
En dober večer seveda še ne odpravi vseh težav. Je pa lahko začetek nečesa pomembnega. Kramer v njem vidi možno veliko prelomnico, Kučys potrditev značaja in kakovosti moštva. Tudi sam po tej tekmi vidim precej več razlogov za optimizem. Občutek, da je ekipa znova začela verjeti vase, pa bi bil lahko še pomembnejši.
