Celjska moška košarka, quo vadis?


Muzej novejše zgodovine Celje je včeraj gostil okroglo mizo Rotary kluba Barbara Celjska, kjer so se ozrli na preteklo evropsko prvenstvo v košarki v Celju in se spraševali, kako vrniti tej športni panogi mesto, ki ga je nekoč imela.

Moderator Miran Gracer je gostil dva zgodovinarja Sebastjana Webra in Boruta Batagelja ter športna delavca Mileta Čepina in Borisa Zrinskega.  Weber in Batagelj sta spregovorila o odmerni razstavi, ki je bila v času EP postavljena pred mestno hišo in napovedala, da se bodo panoji v prihodnosti verjetno preselili v prostore I. gimnazije v Celju, prav tako pa naj bi obdelana ematika dobila svoj epilog v obliki publikacije. Batagelj je posebej izpostavil zadovoljstvo nad jekom, ki ga je doživela razstava, saj so se ob njej ustavljali številni mimoidoči in je bila eden od razlogov za sinočnji večer.

Na vprašanje ali je je reprezentanca na EP dosegla svoj cilj sta odgovarjala Čepin in Zrinski. Prvi je dejal, da so bile ambicije vezane na medaljo, realnost pa je drugačna, čeprav gre za odličen rezultat. Po njegovem strokovno vodstvo ni znalo skalkulirati finala s Francijo, saj je tekma z najboljšo reprezentanco prvenstva prišla že v četrtfinalu. Vprašal se je, če selektor zna igrati šah ali preferans, saj tega iz strategije ni bilo videti. Dodal je še, da imamo v Sloveniji dovolj kvalitetnih trenerjev za to funkcijo.

Zrinski je povedal, da je bila tokratna priložnost po eni strani res velika, saj je v reprezentancah manjkalo skupno kar okoli 30 vrhunskih igralcev, žal pa tudi naša zasedba ni bila popolna, čeprav je bilo evidentno, da so bili prava klapa in da je ostala organizacija vrhunska. Edini kiks je bila tekma s Hrvašako, kjer smo izgubili možnost kalkulacij, po drugi strani pa je bila ravno izjemna navijaška podpora tista, ki je bila dodatna oteževalna okoliščina za tovrstno početje. Po njegovem Božidar Maljković ni poznal mentalitete slovenskih igralcev, kar se je videlo že na prejšnjem EP.

Kljub vsej organizacijski odličnosti, kateri so dali še poseben pečat prostovoljci, je Čepin izpostavil, da sam kot nestor celjske in slovenske košarke s strani zveze ni bil povabljen na tekme, kar je ocenil za nespoštljivo, tako da si je ogledal le dve tekmi na kateri sta ga povebila dva izmed njegovih učencev. Prav tako je izrazil razočaranje nad tem da dvorana Zlatorog ni pridobila klime.

V nadaljevanju si oglejte videoposnetka razprav Čepina in Zrinskega o zgodovini in možnostih za vrnitev celjske košarke. Skozi njega boste izvedeli tudi, zakaj je Celje zibelka slovenske košarke in kakšno vlogo je pri tem imel Čepin

Omenimo še, da bo Celjski mladinski center v četrtek, 14. novembra, ob 19.30 gostil dogodek “Gremo kepat – razstava in razprava o košarki po košarki”, kjer bodo predstavljeni fotopogledi na celjska in okoliška zunanja košarkarska prizorišča ter sproščen pogovor o prispevku nedavnega EP k celjski košarki.

*na sliki z leve: Čepin, Gracer, Zrinski, Batagelj in Weber, t/f/v: bR