V celjskem okraju bo v letošnjem letu končalo 8. razred osnovne šole 3291 učencev: 1503 dečki in 1788 deklic! Šole II. stopnje lahko sprejmejo v šolskem letu 1964-65 v 84 oddelkov 2290 dijakov!
Kot nam povedo gornje številke, bo v prihodnjem šolskem letu ostalo okrog 1000 učencev, ki so dokončali 8. razred osnovne šole, brez možnosti, da bi nadaljevali šolanje.
To nam lahko da misliti, posebno če pogledamo situacijo okrog vpisa še z ene strani. Naše gospodarstvo bi v letošnjem letu potrebovalo v raznih poklicih 1685 učencev v gospodarstvu, od tega preko 1200 moških (kovinarji, rudarji, gradbinci…)! Te (moške) pa bo kljub kritični situaciji težko dobilo in verjetno bo potrebno sprejemati učence celo iz drugih republik!
To se pravi, da bo vpis posebno kritičen za dekleta, medtem ko imajo fantje dovolj možnosti, da sc vpišejo v poklicne šole. Toda poklicna šola je za marsikoga izhod v sili, ki ga izbere šele tedaj, ko izgubi možnost vpisa v srednjo šolo. Tako nekateri vlagajo prošnje za vpis v vse srednje šole, ne glede na to, za kaj imajo nagnjenje. Temu je v precejšnji
meri krivo napačno vrednotenje posameznih poklicev, tako pri starših kot pri samih učencih. Tudi poklicno usmerjanje v osnovni šoli je šele v povojih.
Razen tega bodo v letošnjem letu nekatere srednje šole sprejele manj dijakov kot v prejšnjih letih. Tako bo sprejela tehniška šola le 60 dijakov, ker na šoli nimajo dovolj predavateljev za strokovne predmete. Tudi na gimnaziji bodo v letošnjem letu sprejeli le polovico toliko učencev, kot so jih lansko leto.
Ravnatelj gimnazije prof. Ivan Grobelnik nam je o tem povedal tole: »Gimnazija bo v šolskem letu 1964-65 sprejela le 150 dijakov. Ker so bile v preteklem šolskem letu zasedene vse učilnice, bomo lahko sprejeli le toliko oddelkov, kot jih letos zapusti šolo; to je pet razredov.
Razen tega pa imamo težave tudi z učiteljskim kadrom v nekaterih strokah (kemija, matematika, fizika, tehnični pouk), kar kaže na nenačrtno politiko štipendiranja, saj imajo nekatere stroke višek kadrov.
Zaradi omejenega vpisa in ker pričakujemo velik naval ravno na gimnazijo, bomo letos uvedli preizkus znanja. To bomo naredili s pomočjo posebnih testov, ki so prilagojeni osnovnošolskemu programu.
Možnost vpisa bodo imeli učenci, ki so dokončali 8. razred vsaj z dobrim uspehom. Odločilna pa bo za sprejem kompleksna slika učenca — uspeh v glavnih predmetih v zadnjih letih. Tako bomo že sedaj naredili selekcijo, ki sc navadno izvrši v prvem letniku. Na ta način bomo lahko dvignili tudi nivo pouka v prvih letnikih.«
Z novim šolskim letom bodo učiteljišča prenehala sprejemati nove dijake, ker se bodo polagoma ukinjala. Namesto učiteljišč bodo ustanovljene pedagoške gimnazije. Ravnatelj celjskega učiteljišča prof. Anton Aškerc nam je o tem dejal: »Republiški sekretariat za šolstvo je sklenil, da se učiteljišča postopoma ukinejo. I. letnik ne bo več učiteljišče, pač pa pedagoška gimnazija.
Pedagoške gimnazije naj bi bile v Celju, Mariboru in Ljubljani; v krajih, kjer so bila prej učiteljišča, pa naj bi se na gimnazijah odprli oddelki pedagoške smeri. Vse te tri gimnazije skupno z oddelki na gimnazijah naj bi sprejele isto število dijakov, kot so jih prej sprejemala učiteljišča. Zato bomo mi v letošnjem letu sprejeli na našo šolo 90 novih dijakov.
Ker pričakujemo precejšen naval, bomo uvedli preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike ter preizkus posluha. Vplival bo tudi uspeh v 6. in 7. razredu osnovne šole. «
Tako kot na gimnaziji in učiteljišču bodo uvedli preizkus znanja tudi na drugih srednjih šolah, kjer pričakujejo velik naval. Zato bi bilo pamétno, da se tisti, ki niso prepričani, da bodo sprejeti, raje vključijo v poklicne šole, kjer je dovolj prostih mest, zlasti za fante.
Celjski tednik, 12. 6. 1964
