Ali je res treba Plinarno v Celju ustaviti?


Pred dnevi smo poročali, da zaradi nerentabilnosti celjska Plinarna ne more več ostati v tem položaju kot je. O tem je razpravlja na svoji seji Mestni ljudski odbor in tudi zbori volivcev tehtajo možnosti, ali bo mogoče Plinarno ustaviti ali ne. Dejstvo je, da so naprave v Plinarni zastarele, da gre zato dosti več plina v izgubo kot bi smelo in da dosega prodajna cena komaj tretjino proizvodne cene. Plinarna deluje tako z izgubo, ki jo mora kriti MLO. Na vsa ta dejstva odgovarja Plinarna-Vodovod s člankom, ki ga skrajšano objavljamo:

Zaradi zvišanja cen premoga, zvišanja socialnih in drugih dajatev, bo imela Plinarna v letu 1954 znatno večje izdatke kot v preteklem letu. Komisija, ki je pregledala delo Plinarne, je enostransko odločila, da ni mogoče zvišati cen plinu, koksu in katranu, ker so že sedanje cene v razmerju z elektriko in premogom previsoke in bi tako Plinarna izgubila še dosedanje odjemalce. Plinarna svojih naprav ne more izboljšati, ker nima potrebnih regresov, da bi svoje proizvode prodajala po nižjih cenah kot je proizvodna cena, ne da bi imela pri tem posledice, kot lahko to delajo elektrarne in maloprodaje premoga, ki nudijo gospodinjstvom svoje produkte po znatno nižjih cenah in dobijo zato potrebne regrese. Da pa je plin potreben, dokazuje statistika v deželi Schleswig- Holstein, katera ima v 87 krajih 1,364.000 prebivalcev. Med njimi je imelo 1937 199.115 gospodinjstev instaliranih plin, ki so porabila 91 milijonov kubičnih metrov plina. V letu 1953 je uporabljalo plin 310.000 gospodinjstevin je poraba plina narasla na 171 milijonov kubičnih metrov. Kljub toliki porabi plina ima dežela dovolj električne energije. Podobno je v Angliji, Franciji in drugje. V Ameriki so producenti elektrike hkrati največji proizvajalci plina.

Prav gotovo so potrebne preureditve, kar je nemogoče čez noč. Če pa bi ustavili Plinarno, bi vsa mestna napeljava propadla, nadomestilo z butanom pa tudi ni tako enostavno kot predvidevajo sedaj. Poleg vsega je butan mnogo dražji kot plinarniški plin.

Op. ured.: Tako razlaga Plinarna svoj položaj, ne ,pove pa, kako bi ga lahko spremenili.

Savinjski vestnik, 6. 8. 1954