Pretekli četrtek je bil na letališču v Levcu sestanek, katerega so se poleg funkcionarjev Aeroklubov mesta Celja, okoliškega okraja Šoštanja in Trbovelj udeležili še tovariši iz Ljubljane s tov. Brankom Ivanušem, predsednikom Letalske zveze Slovenije na čelu. Sestanka so se udeležili tudi tov. Olga Vrabičeva, tov. Vinko Šiimrada, tov. Fedor Gradišnik, tov. Miran Cvenk, tov. Gosak (Trbovlje), tov. Jakob Žen (Šoštanj) in predsednik Aerokluba Celje, tov. Jeras.
Namen sestanka je bil, da bi v pogovoru pretresli vse možnosti razširitve letalske dejavnosti v Celju, ki naj bi v bodoče predstavljalo kot nekakšen osrednji letalski center za široko celjsko okolico. V Celju so z ozirom na dobro urejeno letališče, na močno gospodarsko osnovo in kader, ki je tu na razpolago, zagotovljeni vsi pogoji. V Celju naj bi torej v tem smislu postavili močno letalsko organizacijo, ki bi služila izpopolnjevanju in treningom letalskim organizacijam iz ostalih okrajev, ki te možnosti nimajo. Tako bi v Celju povečali število letal, motornih in jadralnih, uvedli oziroma razširili pilotski tečaj, prirejali tečaje za jadralce in padalce, gradili tudi lažje tipe jadralnih letal, modelov itd.
Najvažnejše pri vsem tem je finančno vprašanje. Celju je potrebno več letečega parka. Tako bi v Celju potrebovali letala, na katerih bi se učili novi motorni piloti, stari (rezervni) piloti pa bi od časa do časa obnavljali znanje v praktičnih poletih. V Lescah in Mariboru so na primer zelo navdušeni nad tem, da bi tovarne same kupile avion. Tako misli tovarna avtomobilov sama kupiti letalo, ki bo na razpolago klubu, obenem pa bo služilo tovarni za manjše prevoze.
Tako bi morda tudi v Celju v doglednem času lahko nabavili športno letalo tipa »Matajur«, ki bi poleg velikih potreb za klub lahko izvrševalo manjše usluge celjskim podjetjem, ustanovam itd. Tov. Ivanuša je to še posebej poudaril, češ da mora letalstvo vzbuditi
pri ljudeh praktično zanimanje. Doslej so bili edini stiki z množicami v tem, da so prirejali mitinge. Tako je letalstvo izgledalo kot nekak šport za »nekaternike«. Letalstvo, tudi športno, mora gledati, da bo imelo čim več lastnega dohodka. Celje pa je danes že tak kraj, ki bi nujno potreboval letalsko zvezo z večjimi sosednjimi kraji, kot je Ljubljana, Zagreb, Jesenice, Maribor itd. Morda bi letalstvo v Celju lahko mnogo koristilo tudi v kmetijstvu, ali celo v nujnih primerih priskočilo na pomoč človeku (metanje hrane v lanski zimi na Primorskem), kakor so prevozi bolnikov, ki jim je potrebna hitra pomoč.
Tako bi letalski šport dobil poleg velike naloge, ki jo ima v cilju izvenarmadne vzgoje, tudi gospodarski in politični značaj. Vsi navzoči so sklenili v kratkem času to iniciativo podrobneje proučiti in postaviti konkretne naloge za razvoj celjskega letalskega centra.
Savinjski vestnik, 4. 4. 1953
