S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjska porodnišnica je bila že ves povojni čas močno preobremenjena, ker so tu poleg porodnic noseče žene čakale porodov, ki so se večkrat zavlekli tudi v tedne. Da pa so te čakajoče noseče žene močno bremenile že tako tesne prostore porodnišnice, ni treba posebej poudarjati. Pa tudi v psihičnem pogledu vzdušje porodnišnice pod isto streho gotovo ni ugodno vplivalo na čakajoče matere. Razume se, da so takšne razmere — predvsem pa tesni prostori — kričale po mirnem kotičku v sklopu bolnišnice, kjer bi se bodoče matere lahko v miru pripravile na porod.
Intervencije celjskih ginekologov ob kritični sliki dejanskega stanja so našle pri ljudski oblasti ugoden odziv. Čim je bil kredit odobren, so v lanskem letu začeli v celjski bolnišnici s prvimi pripravami za materinski dom. Zbrali so si poslopje bivše uprave, ki so ga povsem obnovili z novimi prizidki. In preteklo soboto so ta prepotrebni materinski dom že izročili svojemu namenu. Slovesnosti pri otvoritvi so se poleg zdravstvenih delavcev celjske bolnišnice udeležili tudi zastopniki ljudske oblasti. Ravnatelj prim. dr. Flajs je pozdravil vse navzoče, zatem pa naprosil predsednico Sveta za zdravstvo tov. Heleno Borovšakovo, da je otvorila dom.
Obiskovalec, ki napravi kratek sprehod po teh sončnih sobah, ima vtis, da slednji kotiček simbolično odgovarja nazivu — materinski dom, ki povsem prekrije vzdušje bolnišnice. Pohištvo so lepo izdelali marljivi domači obrtniki, vso posodo, steklovino in ogledala pa so darovala celjska podjetja (Keramika, Kristalija in Tehnometal). Od sobe za obiske v pritličju (čakajočim materam bodo dovoljeni vsak dan obiski svojcev, tako da bodo žene ves čas tesno povezane z domom), prek spalnic, kopalnice, čajne kuhinje in dnevne sobe v gornjem nadstropju je vse tako iskreno domače, da se bo čakajoča mati v teh prostorih počutila res kot doma. Zlasti prikupna je v kmečkem stilu urejena soba, kjer bo bodoča mati prebila pretežni del svojega časa. Svoje čakanje na veseli dogodek pa bo lahko v tej sobi tudi koristno izrabila.
Uprava bolnišnice ji bo preskrbela zanimivo, lahko čtivo, razne revije, časopise in gospodinjske vestnike. Seveda bo v tej sobi nepogrešljiv tudi radio aparat, ki pa ga zaenkrat še nimajo. (Brez dvoma se bo našla v Celju ali pa izven Celja plemenita roka, ki bo nositeljicam bodočih pokolenj, če že ne sama podarila aparat, pa vsaj pokrenila dobrodelno zbiralno akcijo — ženska društva bodo morda še posebej razumela to nujo.)
Marljive ženske roke, ki navadno nikoli ne znajo mirovati, bodo tu lahko delale tudi ročna dela, pozneje pa tudi šivale, saj jim uprava namerava v okviru možnosti sčasoma nabaviti tudi šivalni stroj.
Tako je dalo Celje bodočim materam svojega mesta in vse širne okolice za deseto obletnico osvoboditve najlepše darilo — materinski dom.
Celjski tednik, 6. 5. 1955
