S tem naslovom je bil na današnji dan pred 72 leti objavljen prispevek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Vloga študentov v celjskem javnem življenju v povojnih letih ni bila poudarjena v tisti meri, kot bi to z ozirom na njih število pričakovali. Medtem ko je še tik pred drugo svetovno vojno v Celju obstojalo živahno in organizirano družabno življenje študentov, ne po osvoboditvi niso našle nobene oblike, ki bi študente trdneje povezale s krajem, v katerem so doma. To ni bil slučaj samo v Celju, ampak skoraj v vseh krajih Slovenije, medtem ko so v naših bratskih republikah bile v večini krajev študentske organizacije zelo aktivne in so pridno sodelovale v kulturnem in političnem življenju svojih krajev. Vloga študenta kot bodočega ljudskega inteligenta zahteva najtesnejšo povezavo z najširšimi ljudskim.: plastmi in že čas šolanja bi moral dati prve napotke k temu. Tradicije študentske aktivnosti po vsej Sloveniji so stare in posebno na Štajerskem pomembne še iz avstroogrskih časov, ko so študentje in akademiki stali v. prvih vrstah narodnostnega boja, pa tudi iz časov stare Jugoslavije, ko so študentje pridno sodelovali v naprednih političnih gibanjih.
Z ustanovitvijo Celjskega akademskega kluba, ki se ustanavlja na iniciativo Zveze študentov Jugoslavije, naj bi se zopet ustvarili vsi pogoji za čim uspešnejšo afirmacijo študentov v krajevnem družbenem življenju. Tu se bi povezali tako študentje iz Celja kot študentje iz okraja Celja-okolice; seveda bi pomenilo Celje za nje predvsem nek organizacijski center, medtem ko bi oni sodelovali tudi pri delu svojih domačih krajev (znani so iz medvojne dobe napredni študentski klubi v Žalcu in Šoštanju, ki so igrali veliko vlogo v političnem in kulturnem življenju teh dveh krajev. Večina okrajev v Sloveniji je že ustanovila takšne klube, v katerih je povezala študentsko mladino pa tudi starejše tovariše akademike in ponekod so dosegli prav lepe uspehr (n. pr. kranjski študentje organizirajo letos na Gorenjskem mednarodno študentsko brigado za gradnjo žičnice).
Organiziranje političnega, kulturnega in družabnega življenja študentov v domačem kraju, pomoč Ljudski univerzi ali posameznim krajevnim odborom s predavatelji, organiziranje izletov in tabor en j, povezava s študenti naših bratskih republik in naprednimi študenti iz inozemstva, najožja povezava z vsemi akademiki v Celju, pomoč abiturientom ob vstopu na visoke šole in univerzo — vse to bi bile prvenstveno naloge tega kluba. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ekonomsko stran. V našem gospodarstvu se vse bolj dograjuje sistem decentralizacije in bo avtomatično prešel tudi na področje štipendiranja oziroma dotacij za študentske menz^ in domove, ki je zanje stroške nosil do sedaj MLO Ljubljana. Posamezni okraji so že letos pomagali svojim študentom z materialnimi podporami in letos bodo morali tudi celjski študentje poskrbeti za pomoč MLO, če bodo hoteli še naprej uživati olajšave, ki vsaj deloma pomagajo pri premagovanju materialnih težav, ki jih ima večina študentov. Pomoč revnejšim tovarišem, eventualno organiziranje samopomoči — tudi to bo ena od temeljnih nalog tega kluba.
Jasno pa je: kdor od skupnosti zahteva, mora skupnosti tudi dajati. Čim uspešnejše bodo celjski študentje pristopili k delu v svojem klubu in čim večji bodo uspehi, ki jih bodo pokazali, tem več lahko tudi oni pričakujejo pomoči.
Upamo, da se bo ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil prihodnji teden (točnejši datum in kraj bosta še objavljena), udeležilo čim več študentov mesta Celja in okolice, abiturientov, pa tudi starejših tovarišev akademikov, ki so najvljudeje vabljeni. O ustanovitvi ; kluba bomo še poročali.
Savinjski vestnik, 4. 7. 1953
