Čez nekaj dni paradižnik za Celjane


Te dni so nam iz vrtnarije v Medlogu sporočili, da bodo paradižniki, ki jih gojijo v ogrevalnih gredah, kmalu dozoreli in primerni za trg. Čez nekaj dni bodo Celjani na trgu lahko dobili sveže paradižnike. Posredoval jim jih bo vrtnarski obrat kmetijskega kombinata Žalec, ki je zgradil letos nove sodobne ogrevalne grede.

Ogledal sem si novo »zaprto« vrtnarijo. Zaenkrat še ni velika, toda spričo tega, da so prilagodili proizvodnjo zahtevam celjskega trga je izredno pomembna. Že pri vhodu me je presenetila novost, ki je nisem zasledil še v nobeni ogrevalni gredi, v katerih gojijo paradižnike. Tik ob vhodu so namestili širšo jamo, v kateri je žaganje prepojeno z razkuževalnim sredstvom, tako, da se vse bakterije in škodljivci, ki jih delavci in obiskovalci sicer zaneso v ogrevalni prostor, uničijo. Ta novost v novi ogrevalni gredi v Medlogu je pomembna in lahko celo odločujoča. Kajti škodljivci se v za njih izredno primernih pogojih v rastlinjaku hitro razmnožijo in lahko ogrozijo rastline in pridelek (nekaj podobnega se je pripetilo

v Velenju).

Pogled na lepo urejene in napeljane paradižnike je lep in mikaven — zlasti še, ker so paradižniki že veliki, sočni in človek kar dobi željo, da bi se lotil tega pridelka. Toda nekaj dni bo še treba počakati.

Tehnik, ki mi je pokazal grede, mi je tudi razložil, da so proizvodnjo planirali tako, da bodo lahko celjski trg oskrbovali zlasti v naslednjih kritičnih mesecih, ko zaradi hude pozebe v južnih krajih ne bo možno nabaviti zgodnje vrtnine in paradižnikov od tam. Sodijo, da bodo sedanji nasadi v rastlinjaku dajali plodove kake tri mesece in da bodo skupaj lahko spravili iz tega »turnusa« okoli 8000 do 9000 kilogramov. To pa je že lep uspeh, kajti paradižnik

zajema samo del rastlinjaka, drugi večji del je zasajen s kumarami, ki so že »ogromne«, potem imajo še poseben oddelek, kjer so rože in podobno.

V naivnosti sem vprašal tudi, zakaj so se odločili za proizvodnjo paradižnika prav v tem času. Odgovor

je bil zanimiv. »Ponekod planirajo zimsko proizvodnjo, ki pa ni niti tehnično niti po zahtevah trga najbolj umestna, in sicer iz dveh razlogov. Paradižnik zahteva precej svetlobe. Te v zimskih mesecih ni dovolj — pridelek je manjši. Torej je proizvodnja razmeroma dražja. Razen tega so se ljudje skozi vso letno in jesensko sezono polagoma (kot mi pravimo) nasitili paradižnika — posledica: manjše povpraševanje. Drugače pa je v obdobju pred sezono. Oba zaviralna momenta odpadeta — dovolj je svetlobe za normalno rast in plodnost kulture, hkrati pa je med prebivalstvom za paradižnik največ povpraševanja.«

V Medlogu sem zvedel še kopico zanimivih podrobnosti in med njimi je vsekakor najbolj spodbudna ta, da so se z mnogimi ukrepi zavarovali pred škodljivci, ki bi jim prekrižali račune in odtegnili trgu zaželen prehrambeni proizvod.

Celjski tednik, 17. 5. 1963