»Ni toliko vprašanje v ureditvi nove zelene površine, parka in podobnega,« je v nedavni oddaji v živo dejal direktor TOZD Vrtnarstvo Hmezada v Celju, Ludvik Dermol, in nadaljeval: »Dosti težje je potem te površine vzdrževati …«
Da, tu je človek. Takšen in drugačen. Tisti, ki neguje tudi najmanjši košček zemlje, da bi na njem zrasle rožice, da bi bila trava vedno zelena, in oni, ki so mu zelenice odveč, tudi zaradi tega, ker čuti pomanjkanje prostorov za parkiranje železnih konjičev. Zato niso redki primeri, tudi Na Otoku, da so zeleno površino posuli z ogorki in si tako uredili parkirni prostor.
Vprašanje zase je seveda, kako daleč sega nedotakljivost teh zelenih površin. Kajti tu so še otroci, ki hočejo imeti svoj igralni, da ne zapišemo življenjski prostor. In če ta ni označen z igriščem, potem jim pride prav vsaka trava. Jim naj mar zamerimo? Bolj umestni bi bili očitki na tiste, ki niso poskrbeli, ki niso načrtovali, da bi imeli otroci v sleherni soseski dovolj prostora tudi za igro z žogo in drugimi pripomočki.
Parki, zelenice so vsekakor ponos človeka in naselja, mesta. Tudi pri nas. Mnogokje so postali parki prave izletniške točke. Za domače in tuje obiskovalce, za občudovalce. Veliko je teh problemov. Zdaj postajajo ta zelena pljuča v malem vse bolj pomembna.
Razumljivo, človek se počasi zaveda položaja, v katerem se je znašel zaradi onesnaževanja okolja. Zelenica, park … sta poživilo. Nujna potreba in zahteva. Okoli hiše, v soseski, v mestu …
Skrb za njihovo urejevanje dobiva pravo mesto. V Celju ima ta skrb že dolgoletno tradicijo. Tu je kolektiv Vrtnarstva, ki skrbi za ta dela. Rezultat njegovih prizadevanj je predvsem odvisen od razpoložljivih sredstev. Seveda, tudi od drugih postavk. Tudi od človeka, ki so mu te površine namenjene, pa jih potem varuje ali pa ne.
Problem in to zelo pereč in boleč, je seveda urejevanje okolij novozgrajenih objektov. Tu v glavnem zamujamo. Zato neštete poti čez neurejena gradbišča, nezasajene parke, zelenice … Dolgo polje, Lava sta lepa primera za to. Če bi dosegli to, da bi z izročitvijo namenu kateregakoli gradbenega objekta imeli urejeno tudi okolje, bi dosegli veliko, zelo veliko. Sicer pa, ali tega ni moč uveljaviti?!
Veliko lahko pričakujemo tudi od določitve zelenih površin, ki bo urejevalo in vzdrževalo komunalno podjetje
oziroma hišni sveti, organizacije združenega dela itd. Z ureditvijo tega vprašanja, bo tudi krivca za neurejeno zeleno površino lažje iskati.
»Zdaj smo na pohodu, da rešimo ta vprašanja. Republiška hortikulturna prireditev 1980. leta v Celju daje tem prizadevanjem samo novo pobudo, čeprav je treba povedati, da ni njen namen v organizacija takšne ali drugačne
cvetlične razstave itd., marveč v trajni spremembi človekovega odnosa do teh vprašanj. Gre torej za trajne pridobitve in tudi konkretne akcije bodo takšne,« je opozoril podpredsednik Hortikulturnega društva, Jože Benčina.
»Sicer pa ima v finančnem načrtu Hortikulture 80 sam vrtnarski del na voljo manj sredstev kot druge dejavnosti,« je dodal vodja strokovne službe občinske Komunalne skupnosti dipl. inž. Jože Smodila.
V hortikulturnem delu programa izstopajo prizadevanja za ureditev starega mestnega jedra, za oživitev Mestnega parka ter za ureditev novega, tako imenovanega sončnega parka, na predelu severno od Dečkove ceste oziroma v podaljšku Čopove ulice. V starem mestnem parku bodo na novo uredili gredice, zelene površine, pota pa bržčas asfaltirali, ker jih bo potem tudi lažje vzdrževati. Park bo znova dobil godbeni paviljon, vremensko hišico in morda še kaj.
Vprašanje zase je ločitev parka od prometnega vrveža na Partizanski cesti. Veliko je misli, kako bi naj to rešili, tudi s postavitvijo betonske ali lesene ograje med cesto in parkom itd. Grmovje bi v senci košatih kostanjev najbrž ne uspevalo. Kako torej, da človek, ki pride v park, ne bo v tolikšni meri kot je to zdaj pod vplivom ropotanja in brnenja motornih vozil? Četudi se je zdaj težko ogreti za rešilno varianto, se zdi, da ograja, takšna ali drugačna, ne pride v poštev!
Sončni park bo pomembna nova pridobitev Celja. To bo bolj park za prijetno rekreacijo. Zato bo okoli njega sprehajalna steza, zato bo v njem tudi dovolj drugih objektov za razvedrilo.
Načrti za oba objekta, za Mestni in sončni park, sta pravzaprav nared, zdaj bo treba le pričeti z delom, kajti čas hiti in zlasti rožice, grmovnice, drevesa morajo imeti svoj čas, da zrasejo in se utrdijo v novi zemlji.
Toda, bilo bi premalo, če bi dobili samo to. Dobiti moramo še nešteto drugih parkov in zelenih površin. Urejenih.
In vendar takšnih, da bodo služile človeku, da ga bodo sprostile, če bo stopil nanje, se tu usedel in počival …
Novi tednik, 29. 6. 1978
