Kolektiv hotela »Celeie« se je ob polletju znašel v domala brezizhodnem stanju, saj je od celotne planirane izgube 25 milijonov dinarjev (cena časopisa 20 din, op.), kar v 6 mesecih ustvaril štiri petine te izgube. Ob tako visoki izgubi in zahtevi kolektiva po več kot 40 milijonih kritja za nepokrite osebne dohodke 59 uslužbencev v letošnjem letu, je občinska skupščina imenovala komisijo, ki je preučila poslovanje v hotelu za zmanjšanje planirane izgube.
Bržčas j e nesmiselno znova načenjati vprašanje potrebe, lokacije in same gradnje. To so napake, ki ostajajo, važno pa je, kaj in kako delati, da bo obrat v sedanjem stanju vsaj manjšal izgubo in ne obratno.
Plan za 1964. leto je predvideval 107 milijonov prometa ob skoraj 100 milijonih utemeljenih stroškov. Ostane torej slabih 7 milijonov za osebne dohodke 52 gostinskih delavcev in 7 uslužbencev. Na enega zaposlenega pride le 1,800.000 dinarjev ustvarjenega prometa letno.
Komisija je po proučitvi predlagala, da bi zmanjšali število uslužbencev na pet, povečali denarni promet za 57 odstotkov lanskoletne realizacije (t. j . n a 130,000.000 dinarjev), kar je možno, saj kaže promet v mrtvi sezoni 47 odstotni porast. Poleg tega predlaga ukinitev prevoza potnikov v l a s t n casino online em avtomobilu, kar so delali z l a s t n o izgubo. Za zimsko sezono predlaga komisija nujno spremembo cen za nočnine, ki so nižje od enakih hotelov v Sloveniji.
Vsekakor bo kolektiv Celeie moral za dosego prometa 130 milijonov odslej še bolje voditi gostinsko politiko z aranžmaji, z boljšo propagando in predvsem z večjo intenzivnostjo dela, (da, n e bodo primeri kot doslej, da je delavski svet zagovarjal stališče finančnega knjigovodstva, češ da je 40 vknjižb dnevno polna zaposlitev, namesto da bi pri t a k o majhnem kolektivu vknjižbe finančnega poslovanja vodil obenem računovodja. Takšna kontrola kontrol, ki tukaj vlada, je le zdaleka pretirana, ne da bi gledali finančno zrcalno podobo.
Mimogrede pa se človeku utrne misel, da j e hotel Celeia funkcionalno vsekakor zgrešen — ostal je na sredi med motelom in hotelom, saj nima p o t r e b n i h dvoran za raznovrstna srečanja, razprave, zasedanja, poleg tega pa je Celje v jeku sezone več ali manj brez prave k u l t u r n e paše. Prav bo, če bomo tudi v gostinstvu znali tipizirati obrate po potrebah gostov.
Stanje v Celei več kot kritično in le od celotnega kolektiva je odvisno, če bodo uspeli dvigniti promet toliko, da bo izguba znosna (25,000.000) in bi sčasoma v nekaj letih pristali na aktivnem poslovanju, ali pa bo še letos treba seči po prisilni upravi, kot nič kaj uspešnemu sredstvu pri sanaciji zaostajajočega gostinstva.
Celjski tednik, 14. 8. 1964
