S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Če danes govorimo o urejenosti in čistoča okolja, se nehote spomnimo tudi estetske ureditve. Ni vedno dovolj, da je okolica objekta samo očiščena odpadkov. Važno je, kako je zasnovana njena neposredna okolica, s katero se srečujejo vsak dan tisti, ki hodijo mimo, pa tudi priložnostni obiskovalci hiš, upravnih zgradb itd.
Te dni nas je nedvomno prijetno presenetila urejena 95 let okolica upravnega poslopja Javnih skladišč, Intereurope in Carinarnice v Čretu. Tem bolj zato, ker je to predel, ki je izrazito industrijski, že vnaprej v mentaliteti nekaterih ljudi obsojen na večno nesnago in zastrupljeno ozračje. Toda temu ni ta ko. Res, da je človek v veliki meri odvisen od svojega okolja, toda če se je spoprijel z dejstvom, da ne sme biti preveč odvisen od njega, da mu okolje ne sme vsakodnevno narekovati spremembe načina življenja, ampak da človek spreminja okolje in ga podreja svojim interesom, potem se kaj lahko srečamo z urejenimi, estetskimi rešitvami tudi tam, kjer bi to lahko najmanj pričakovali.
Akademski kipar Vasilije Četkovič je te dni postavil pred upravo poslopja Javnih skladišč, Intereurope in Carinarnice svojo deseto plasti ko na ožjem celjskem območju. Vitka, domišljena struktura jelke se je vzpela ob arhitektonski celoti poslopja. Simbol prostora, simbol de la. Vse tri dejavnosti, ki so združene v upravni hiši so simbolizirane v sodobni plastiki. Prostor kot ena naj važnejših prvin v našem življenju, ki postaja pojem v naseljenosti, natrpanosti, urbaniziranosti, pa tudi urejenosti in Kje so meje, zastavljene v zakonih človeštva. Promet, speljan na vse štiri strani sveta, je nakazan v lahkotnem objemu dveh kroglastih elementov, ki v nakazanosti zemeljske oble podajata svet brez meridijanov. Živobarvna drobovina plastike je trenutek sinteze vseh teh relacij, je tudi akcent, ki naj še bolj pritegne opazovalca. Tudi tistega, ki .se bo morda en krat samkrat v življenju peljal po magistrali vzhod za hod mimo tega objekta.
Vsekakor gre vse priznanje trem kolektivom, čeprav so pobudo pri postavitvi nosila Javna skladišča. Kot mozaik gradimo te svoje svetle spomenike delovnim zmagam duha in rok, postavljamo pa si tudi spomenike dobre za vesti, da smo storili nekaj za naš Akademski kipar Četkovič je ponovno dokazal, kako je lahkotno snovati umetniške kreacije, če so posvečene nekim globljim človeškim, humanističnim hotenjem. Potem je likovna, kreativna le še vprašanje angažiranosti umetnika samega v prostoru v katerem živi in dela. če je to deseta plastika kot spomenik delovnemu človeku, nam le še obstaja obet, da bomo jutri lahko naredili še več.
Drago Medved, Novi tednik, 26. 6. 1975
