Pred dnevi je zasedal Svet za kulturo in prosveto OLO Celje ter obravnaval kot glavno točko dnevnega reda problematiko Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
SLG se je ob koncu leta znašlo v kočljivi finančni situaciji, iz katere vodita le dve poti: ali zmanjšati število deficitnih gostovanj, ali pa uvesti okrajno premijo v razmerju 1:4 na vsak dinar gledališkega bruto dohodka (kot je to storil OLO Maribor), s čemer bi se kril deficit incasa. Prva pot bi vodila gledališki ansambel nesporno k večji kvaliteti, saj bi se število gostovanj močno zreduciralo (SLG bi gostovalo samo v krajih, ki bi zagotovili kritje izdatkov), odpadlo bi tudi nekaj premier, itd. z eno besedo, SLG bi se prilagodilo finančnemu okviru, ki mu ga nudi OLO Celje ter ne bi poskušalo rasti preko njega. V drugem primeru bi SLG obdržalo svoje kulturno propagandno poslanstvo.
Gostovalo v sedanjem ali še v večjem obsegu po okrajnem ozemlju ter širilo gledališko kulturo tudi v onih predelih,
ki so sicer močno odmaknjeni od kulturnega središča. Katero pot bo SLG ubralo, bo odvisno od razumevanja merodajnih gotovo je samo eno, da po sedanji poti ne more več naprej.
Nadalje je Svet pretresel predosnutek zakona o knjižnicah, ki predvideva trdnejšo organizacijsko mrežo knjižnic, njih sestavo, poslovanje in kompetence. Ko bo novi zakon sprejet, bodo vnesene nekatere nove organizacijske mere tudi v to nevsiljivo toda najvažnejšo obliko kultumo-prosvetnega delovanja.
Celjski tednik, 26. 9. 1958
