»Mar misliš, da mi nimamo volje pomagati naši skupnosti s prostovoljnim delom do boljše bodočnosti? Motiš se,
Janez, če tako misliš. Mi iz Tovarne sadnih sokov ne držimo križem rok. Le poglej, koliko nas je in kako vestno delamo! »Tako sta se pogovarjala prostovoljca iz Tovarne sadnih sokov in Mestne klavnice, ko sem šel mimo njiju,
»No, saj ne trdim, toda tudi drugi delajo in njihovega dela ne smeš podcenjevati.«
»Že, že. Toda mi smo do sedaj opravili 266 prostovoljnih ur, kar je že precej. Ali je kdo več naredil kakor mi.
Do sedaj smo mi na prvem mestu in tu hočemo ostati. Mi smo vedno na ruševinah in delamo, kadar imamo le količkaj prostega časa.«
»Včeraj mi je tovariš Škerbec, predsednik štaba delovnih brigad, povedal naslednje: Za nedeljo 11, aprila je bilo
napovedano iz terena Čret—Zavodna—Jožefov hrib 70 prostovoljcev in prišlo jih je reci in piši vsega 12 tovarišev.
Tako in sedaj oceni uspeh tega dela.Štab delovnih brigad je za njih naročilkamione, ki bi naj odvažali zidake indrugo, a čakali so zaman. Pomisli, da je treba plačati za posamezni kamion 250 dinarjev na uro, a kamioni so
čakali polne štiri ure tako, da je efekt dela zguba nekaj tisočakov. S takim »prostovoljnim« delom ne bomo ničesar dosegli.
Obveznosti, ki so jih sprejele sindikalne podružnice in druge množične organizacije, je treba tudi izpolnjevati. Je nekaj podružnic, ki so prijavile prostovoljno delo svojega članstva in tudi že delajo ali v podjetju ali na terenu, toda o tem ne obveščajo Štaba delovnih brigad, ki o vsem tem mora voditi točno evidenco. Potrebno je najmanj en dan preje obvestiti Štab delovnih brigad, da ta razporedi delo po raznih odsekih. Dogajajo se drugače primeri, da pride na nekateri odsek dela več skupin, kakor je tam dela ali prostora za delo. Potem pa so drug drugemu na potu in zelo malo napravijo.
Posebne graje vreden je primer frontovcev terena Čret—Zavedna—Jožefov hrib, ki so javili svoj prihod, prišli pa niso. Taki postopki so samo v škodo in ne v korist.
Od starejših, ki so se prijavili za delo na ruševinah, jih je do sedaj le malo prišlo, pač pa prihaja večinoma mladina. Nekateri mladinci zelo pridno delajo. Seveda, tako delo kakor ga je opravila 13. 4. 1948. mladina iz Ekonomskega
tehnikuma, je skupnosti brez pomena. Mladinci I. c razreda, ki so prišli ta dan na delo, so naredili zelo malo. Tovarišica, ki ji je tovariš Bregar podal lopato, je odgovorila: »Škoda bo mojih lepih rok«. Kdor se boji za lepe in nežne
roke, naj ne prihaja na prostovoljno delo, temveč naj lepo ostane doma!
Do sedaj so se najbolje izkazali prostovoljci iz Tovarne sadnih sokov in Mestne klavnice. Tovarna sadnih sokov je do sedaj na prvem mestu, saj je izrvršila že 266 prostovoljnih ur. Mestna klavnica je nekoliko za njimi.
Na gradilišču je pripravljenega do sedaj 41 m3 čistega peska, 80 m3 kamna in 45600 očiščenega zidaka. Vse to je uspeh dosedanjega prostovoljnega dela.
Celjski tednik, 17. 4. 1948
