Kam z mestom Celjem?


Vedno manj prostora je za pozidavo. Stanovanja na Hudinji so večinoma dograjena. Veliko družin bo dobilo

streho nad glavo, še vedno jih bo veliko živelo v barakah, pri odirajočih podnajemnikih, s starši v pretesnem stanovanju. Se bo našel prostor zanje?

Leta 1985 bodo začeli zidati v soseski Dolgo polje III. Zemljišče je že določeno – močvirnati travnik zahodno od krajevne skupnosti Nova vas, vse do Sončnega parka. Tam bodo večinoma družbena stanovanja: bloki in stolpnice. Prostor bo tudi za šolo, vrtec, trgovino, pa še za majhno tržnico. V petnajstih letih bo tako dobilo Celje dva do tri tisoč stanovanj, kar naj bi zadostovalo do leta 2000.

S prepovedjo gradnje na kmetijskih površinah bomo izgubili Celjani večino zemljišč v neposredni celjski okolici. In spet smo pri starem vprašanju: kako pa potem? Tega ne ve nihče. Tovariš Rastislav Žnuderl, predsednik občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja pravi, da jim je novi zakon podrl veliko načrtov. Čeprav sam »navaja« za stari izrek: zemljo kmetom, meni, da bi bilo dobro izračunati, ali je ceneje pozidati slabše plodne površine ali graditi satelitska naselja. Gledano zgolj z ekonomskega stališča, je gradnja satelitskih naselj res nekajkrat dražja. Skupine stanovanj, ki bi jih razporedili po okoliškem gričevju, bi bilo treba povezati z »mestom mamo«, kamor bi ljudje hodili v službo. Cesta, vodovod, telefon, elektrika, vse to bi moralo premostiti precej velike razdalje, niso preveč poceni. Ampak zemlja je zemlja; precej let je potrebovala, da je postala rodovitna. Uničimo jo lahko v trenutku.

Novi tednik, 7. 7. 1983