S tem naslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Mestni muzej v Celju je v teh dneh odprl sobo Celjanov. Poleg ostalega gradiva je med eksponat možno videti tudi lobanje celjskih grofov, ki so bile leta 1956 prenesene iz Marijine cerkve v muzej. Ker marsikoga zanima, kje je bila grobnica in katerim članom grofovske rodbine so pripadale posamezne lobanje, objavljamo naslednje podatke: grobnica celjskih grofov je bila v kripti pod glavnim oltarjem Marijine cerkve v Celju. Vhod vanjo je bil skozi vrata, nad katerimi je še danes reliefni timpanon z domnevnima portretoma Hermana in Viljema (cerkev sama je bila zgrajena okrog leta 1241 v gotskem slogu in je imela dolg, večstrano zaključen prezbiterij) . Celjska kronika iz konca 15. stoletja navaja grobnico. Viri poročajo tudi, da je bila na strani zakristije plošča, na kateri so bila zapisana imena onih, ki so bili pokopani tu, a je bila leta 1798 odstranjena.
Ko so bile leta 1817 prezidave, so prezbiterij podrli in odprli grobnico celjskih grofov. Lobanje in nekaj kosti so shranili v stekleno omaro za oltarjem, ostalo pa so odstranili.
V času med obema vojnama so prenesli lobanje izza oltarja v stransko kapelo, kjer so ostale vse do prenosa v muzej.
Povsem nemogoče je ugotoviti, katerim članom grofovske rodbine so pripadale posamezne lobanje, čeprav imamo nekaj podatkov, kje so bili nekateri pokopani. Naj navedemo le tiste, za katere je znano, da so bili pokopani v skupni grobnici v Celju.
Kot prva od Celjanov sta bila pokopana Friderik I. (+ 1360) in njegova žena Dimuta Wallsee, nato njun sin Herman I. (+ 1385) in njegov mladoletni sin Ivan (+ 1372). Z Dunaja so prepeljali truplo Viljema I. (+ 1392) in ga pokopali v tej grobnici. Tudi Friderikova žena Elizabeta, ki je umrla 1422 na gradu v Krapini, je našla tu svoj zadnji dom.
Friderik II. je umrl 13. VII. 1454 na Žovneku, pokopan pa je bil v družinski grobnici. Za Ulrika II. vemo, da je bil po umoru (9. 11. 1456) z velikimi svečanostmi pokopan v Celju v isti grobnici. Po tradiciji je njegova lobanja ona, na kateri se poznata udarca z mečem in je označena z napisnim listom.
Milena Moškon, Celjski tednik, 17. 4. 1964
