V letošnjih prizadevanjih za olepšavo Celja in sploh v hortikulturni ureditvi mesta ob Savinji zavzema Mestni park na desnem bregu Savinje posebno vlogo. Z njim pa se pojavlja tudi ime sedaj že pokojnega vrtnarja Martina Jelovška, ki ima prav gotovo največ zaslug za ureditev parka, kakršen je bil v letih po prvi in tudi po drugi svetovni vojni.
Celjsko turistično društvo je kmalu po svoji ustanovitvi 1871. leta prevzelo pašnik, kot je bila označena površina ob vznožju Miklavškega hriba in jo začelo urejevati v park. Svoj pravi razcvet pa je društvo in z njim vred Mestni park doživel po 1920. letu. Po podatkih, ki jih je v svojem prispevku v brošuri ob 30-letnici Olepševalnega in turističnega društva Celje zapisal prof. Janko Orožen, je vrtnar Martin Jelovšek že na ustanovnem občnem zboru slovenskega Olepševalnega društva 17. februarja 1921. leta dobil posebno priznanje za dotedanja dela v parku. Sicer pa iz istih virov povzemamo, da je vrtnar Martin Jelovšek stopil v službo Olepševalnega društva 1. marca 1920. leta, dve leti za tem ga je kot svojega uslužbenca prevzela mestna občina, za pomočnika pa mu je dodelila kot vajenca Franca Zupanca.
Po vsem tem lahko zapišemo, da bo prihodnje leto, ob republiški hortikulturni prireditvi v Celju tudi šestdeset let od začetka sistematičnega urejanja Mestnega parka, od leta, ki ga je v ta prelep kotiček Celja vlagal zlasti vrtnar Martin Jelovšek. Pri tem je imel vso oporo v Olepševalnem društvu in seveda mestni upravi.
Novi tednik, 26. 4. 1979
