V železarni Štore bodo s sovlaganjem finančnih sredstev Kovinotehne in njenih poslovnih partnerjev v višini 200 milijonov dinarjev lahko v prvi fazi naložbe povečali proizvodnjo jekla za 50.000 ton na leto, ali od sedanjih 130 na predvidenih 180.000 ton.
Pri tem pa ne gre samo za naložbo, ki bo pri jeklu količinsko pomembna, ampak bodo s tehnološkimi prijemi in opremo, zlasti drugo konti napravo za ulivanje jekla, razširili svoj jeklarski asortiman in na ta način lažje ter uspešneje z izvozom prodrli na zahtevna tuja, v glavnem konvertibilna tržišča.
Podoben sporazum bodo štorski železarji oziroma jeklarji sklenili še z zreškim Uniorjem in z mariborsko Metalno, s katero so splošen sporazum že sprejeli, vendar so se zdaj dogovorili še za nekatere posebne in konkretne stvari pri opremi.
Še posebej kaže poudariti, da v primeru železarne Štore ne gre za naložbo v tovarniške dvorane in zidove, ampak zgolj v opremo, ki bo ob zahtevnejši tehnologiji omogočala večjo kakovost jeklarskih izdelkov, ob hkratnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda.
Na ekonomskem inštitutu Ljubljanske banke prav sedaj rešetajo naložbeni zahtevek štorske železarne, da bi lahko finančno konstrukcijo zaokrožili še pri banki ter nato v februarju 1984 celoten predlog naložbe v razširitev jeklarske proizvodnje predložili republiški komisiji za oceno naložb. Vse kaže, da bodo takšno naložbo v republiki podprli, saj so ugodno mnenje o njej že izrekli ob predložitvi prvega osnutka.
Po besedah predsednika kolegijskega poslovodnega odbora železarne Štore, Dušana Burnika, računajo, da bi z uresničevanjem prve faze naložbe začeli v prvem četrtletju 1984, saj prav sedaj potekajo pospešene aktivnosti pri projektiranju in zaokroževanju finančne konstrukcije.
Novi tednik, 29. 12. 1983
